Jože Tanko: "Koliko ovadb in proti koliko osebam so vložili BS, NLB, NKBM in druge banke?"

Koliko odškodninskih zahtevkov, proti koliko osebam in v kakšnih višinah so vložile Banka Slovenije, NLB, NKBM in druge banke? Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na  Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z vloženimi ovadbami in odškodninskimi tožbami.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Na seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je bila 12. novembra 2014, je bila komisija in slovenska javnost seznanjena, da je bilo v zvezi z internimi revizijami v NLB in NKBM in v zvezi z revizijami Banke Slovenija vloženih večje število ovadb in odškodninskih zahtevkov preiskovalnim organom, torej Specializiranemu državnemu tožilstvu in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu.

Guverner Banke Slovenija dr. Boštjan Jazbec je dejal: »Po naših podatkih je do zdaj prišlo do 107 vloženih ovadb od leta 2013 naprej in po posameznih banke te številke so seveda različne.«

Gospod Medja (NLB) je na isti seji med drugim povedal: »Število naznanil, ovadb ali drugih ukrepov, ki so šli na preiskovalne organe skupaj z vso možno dokumentacijo, je v precej desetinah. Če se ne motim, bo kmalu doseglo številko 100 resnih primerov. Število prijavljenih premoženjskih zahtevkov iz teh primerov plus odškodninskih tožb je preseglo 60 milijonov do sedaj.«

Gospod Aleš Hauc (NKBM) pa je izjavil naslednje: »Kar se tiče odškodninskih, vseh ostalih zadev, približno 45 milijonov vloženih odškodninskih tožb, naznanitve na ustrezne organe in Specializirano državno tožilstvo in pa Nacionalni preiskovalni urad, kriminalistična policija, ki jih v sestavi ministrstev ustreznih, ki seveda usmerjajo zdaj te preiskave«.

Vlado RS sprašujem:

1.        Koliko ovadb in proti koliko osebam so vložili BS, NLB, NKBM in druge banke? Ločeno po letih in pravnih osebah.
2.        Koliko odškodninskih zahtevkov, proti koliko osebam in v kakšnih višinah so vložili BS, NLB, NKBM in druge banke? Ločeno po letih in pravnih osebah.
3.        V kateri fazi obravnave so posamezne zadeve? Koliko ovadb je vloženih na sodišče?
4.        Je kakšen sodni postopek že pravnomočno zaključen?
5.        Katere so glavne ovire, s katerimi se srečujejo pri svojem delu preiskovalci, tožilci in sodišča?
6.        Kako velike so skupine preiskovalnih organov? Imajo dovolj kadrov za obdelavo prijav?
7.        Ali so na tožilstvu oblikovane kakšne interdisciplinarne preiskovalno – tožilske skupine, ki bi se s posameznimi primeri posebej ukvarjale?
8.        Ali obstaja nevarnost zastaranja zadev?
9.        Ali obstaja nevarnost, da se bodo zadeve založile v kakšni omari?
10.         Ali se zadeve na preiskovalno – tožilski ravni obravnavajo absolutno prednostno, glede na to, da gre v teh primerih praviloma za najhujše oblike kriminala?