Jože Tanko: "Ključen problem Pomurja in podeželja nasploh je zapuščanje podeželja."

Nepremičninski davek bo bistveno obremenil kmete in podeželsko prebivalstvo. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na novinarski konferenci v Turnišču ob delovnem obisku poslank in poslancev v Pomurski regiji dejal, da vlada Alenke Bratušek sprejema ukrepe, ki so izrazito usmerjeni proti gospodarstvu in podeželju tudi zaradi paradigme, ki si jo je ta vlada postavila, to pa je, da ne bo posegala v javni sektor in da bo ohranila nekatere privilegije. »Ohranjanje te paradigme in tega, da ne bo posegov v javni sektor, je vlada dosegla tako, da je posegla v gospodarstvo oziroma obremenila prebivalstvo,« je dejal Tanko.Glede obiska v Pomurju je vodja poslancev SDS dejal, da se bodo poslanke in poslanci danes srečali z gospodarstveniki, lokalnimi prebivalci in predstavniki različnih institucij. »Pogovori na terenu in na srečanjih z ljudmi so zelo sproščeni in prijetni, vedno se pokaže, da imajo ljudje izostren občutek za težave in probleme, velikokrat imajo tudi dobre rešitve in napotke za ukrepanje tako nas poslancev, kot tudi na drugih ravneh,« je dejal Tanko. Povedal je, da se v tem mandatu srečujemo z ukrepi, ki so izrazito usmerjeni proti podeželju in proti nezaščitenim skupinam državljanov. »Glavno breme vseh prestrukturiranj in polnjenja proračuna bo nosilo kmetijstvo,« je dejal Tanko. Poudaril je, da se znižujejo dohodninske olajšave in da se povečujejo obdavčitve kmetijskih subvencij. »Edina skupina, ki ostaja zaščitena, je skupina privilegiranih oseb, to so tisti, ki so krepko nad povprečjem v državi in tem se ne zgodi nič. Celo huje, ob stečaju Factor banke in Probanke se ustvarja nov sloj privilegiranih oseb, ki jim bo država poplačala tudi tisto, kar jim zakon ne zagotavlja, kar zadeva področje bančništva,« je povedal vodja poslancev SDS.Kar zadeva izvajanje Pomurskega zakona, ki je bil sprejet leta 2010, »zadeve po naših ocenah ne tečejo v pravo smer,« je povedal vodja poslancev SDS. Po njegovih besedah je zakon načrtoval ohranitev in razvoj novih delovnih mest, »vidimo pa, da število delovnih mest v Pomurju pada, pada tudi zaposlenost, kar kaže na to, da se celoten problem rešuje z delovnimi migracijami,« je povedal vodja poslancev SDS. Po njegovi oceni ima Pomurje to srečo, da je relativno blizu Avstrije in da sta pravzaprav dve avstrijski deželi prevzeli reševanje problemov Pomurja namesto pomurskega zakona. Po njegovih besedah je bil problem delovnih migrantov in dvojne obdavčitve v času mandata prve Janševe vlade uspešno rešen, z odločbo Ustavnega sodišča pa se je položaj delovnih migrantov ponovno bistveno poslabšal. »Naš poziv vladi je, naj hitro pristopi k ureditvi, ki bo ustavno primerljiva, vzdržna, ali pa sprejme sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja,« je dejal vodja poslancev SDS.  Poudaril je tudi, da je poslanska skupina danes sprejela več sklepov, med njimi tudi, da podpiramo sanacijo infrastrukture, ki je bila uničena z izgradnjo avtocestnega križa in nadaljevanje realizacije vseh tistih projektov, za katere so bile podpisane pogodbe. Prav tako se je poslanska skupina zavzela za »črtanje vseh nepotrebnih stroškov, racionalizacijo državne in javne uprave, kjer so največje rezerve.«»Kar zadeva nepremičninski davek, smo se v SDS, pa tudi v Forumu za podeželje, aktivno vključili, da se zakon v obliki kot je predlagan, ne bi sprejel. V okviru zakonodajnega postopka smo naredili vse procesne aktivnosti in predlagali tudi javno predstavitev mnenj, kjer bi se soočili z vsemi argumenti za in proti temu zakonu, ki je izrazito usmerjen proti podeželju. Ključen problem Pomurja in podeželja nasploh je selitev oziroma zapuščanje podeželja. Dokler ne zaustavimo trendov z ukrepi, ni mogoče pričakovati, da bi podeželje prispevalo k tistemu, kar se od njega pričakuje,« je še dejal vodja poslancev SDS Jože Tanko.Alojz Glavač, državni svetnik in župan občine Moravske Toplice, je povedal, da je obisk priložnost, da tudi sami kot župani povedo, kaj so glavne težave v delovanju in načinu življenja v pokrajini ob Muri in kaj je pomembno, da se otresemo dolgotrajnih učinkov krize. »Dolgoročne sistemske probleme v pokrajini je treba reševati specifično. Ena teh stvari je, da v najmanj razvitih predelih Slovenije manjkajo pokrajine,« je povedal Glavač. »Ocenjujemo, da neka skupnost občin oz. razvojne agencije opravljajo svojo vlogo, vendar ne v smislu, da nadomestijo politični okvir sosednjih primerljivih držav,« je dejal državni svetnik. Poudaril je tudi, da je v mandatu te vlade mogoče opaziti velik pritisk davkov vseh vrst, povečujejo se takse, konkretno pa je »dvig DDV prinesel 2% višje stroške pri vsaki stvari na občini,« je dejal župan Moravskih Toplic. »Ocenjujemo, da bo nepremičninski davek prizadel vse podeželske občine, tudi v Pomurju,« je še dejal Glavač, po njegovi oceni pa bo neto odliv dva do trikratnik sedanjih davkov.Izpostavil pa je še peticijo županov pomurskih občin in zainteresirane javnosti, povezano z zapiranjem inštitucij v neposredni ali posredni lasti države v regiji, pri čemer je spregovoril o zapiranju poštnih uradov in uprave pošte v Murski Soboti. »Gre za trend. V tej pokrajini je po umiku vojske, carine, policije z mej, pošta zadnja državna institucija, kar pomeni zmanjšanje delovnih mest ter odliv neposredne moči iz regije, učinkov pa od teh ukrepov ni.«je bil jasen Glavač.Po njegovi oceni je namreč pomembna tudi zaposlovalna politika, predvsem pri mladih, kjer bi se zakon o razvojni pomoči Pomurski regiji moral nadgraditi. »Del sredstev v letošnjem proračunu bo šel v nič. Na ta način se bomo spet srečevali z demografskimi trendi, ki niso spodbudni,« je še povedal državni svetnik Glavač.Državni svetnik Branko Šumenjak, ki sicer prihaja iz Podravja, a kot državni svetnik pokriva tudi nekaj lokalnih skupnosti, ki spadajo v UE Gornja Radgona in Ljutomer, pa je dejal, da niti ena lokalna skupnost na desnem bregu Mure ne dosega razvojnega povprečja.  »Slabi kazalci so posledica tega, da se ljudje izseljujejo,« je povedal Šumenjak. Poudaril je tudi problem dvojnega obdavčevanja. »Ti, ki dnevno migrirajo, bodo zapustili ta del naše države in se trajno naselili v Avstriji, saj se jim bo to bolj splača. S tem bomo izgubili še dodatno prebivalstvo na tem področju, kar je velik problem.« Ob tem je državni svetnik še postregel s podatkom, da je včasih na območju Pomurja živelo 140.000 ljudi, danes pa jih je 118.000. »Takšni trendi so zaskrbljujoči,« je bil jasen državni svetnik Šumenjak.