Jože Tanko: »Iz načina dela KPK je razvidno, da je ta delovala bolj kot politični in ne kot neodvisni organ.«
četrtek, 5. 12. 2013»Očitno je zagon KPK uplahnil potem, ko so zrušili tedanjega predsednika vlade Janeza Janšo s svojimi političnimi in populističnimi prijemi. Ko pa so pred Komisijo prihajali pravi orehi, ki so dolgoročno prav tako pomembni za usodo Slovenije, pa je tej komisiji zmanjkalo sape,« je dejal Tanko. Ob tem je dodal ugotovitev, da KPK ni obravnavala vseh primerov na enak način, »celo v političnem prostoru, kjer se je najbolj promovirala, je nekatere stvari puščala ob strani,« je dejal Tanko in ob tem omenil primer avionskih kart ministra Viranta ter rdečih čevljev predsednice vlade.
»Škandal se je prvič pojavil že ob samem imenovanju KPK v letu 2010,« je spomnil Tanko in spregovoril o tem, da je bil mag. Goran Klemenčič v času njegovega imenovanja na čelo KPK del korupcijske afere glede najema stavbe NPU, novinar Rok Praprotnik pa je napisal vrsto člankov, katerih negativna ost je bila uperjena v predsednika SDS Janeza Janšo. »To imenovanje smo v SDS razumeli kot nagrado za gospoda Praprotnika,« je dejal Tanko. Spomnil je tudi na to, da je eden od članov ob tem, ko je bil seznanjen z drugima dvema članoma komisije, odstopil, ker je takoj zaznal, da delo Komisije ne bo strokovno, ampak politično motivirano. »Že takrat, ko se je to zgodilo, bi se morali sprožiti vsi alarmi v družbi, v političnem prostoru, v medijih, a se niso,« je povedal vodja poslancev SDS. Po njegovi oceni je bila odločitev tedanjega predsednika republike Danila Tüka, da kljub vsem tem znanim dejstvom, tako gospoda Praprotnika kot gospoda Klemenčiča imenuje v senat, prvovrstna provokacija. »Iz tega pa se vidi tudi odnos nekdanjega predsednika republike in članov senata do vladavine prava,« je bil jasen Tanko.
Po njegovi oceni se je drugi škandal zgodil, ko predsednik KPK na listo poslovanja z družbami v državni lasti ni umestil podjetja svoje žene. »Ali sta bila ob tem zavedena tudi ostala dva člana senata ne vemo, očitno pa si je predsednik KPK že ob nastopu mandata privoščil velik spodrsljaj oziroma dejanje, ki bi ga moralo že takrat stati funkcije, če bi bilo razkrito,« je dejal vodja poslancev SDS. Ob tem je Tanko tudi spomnil, da »smo v SDS na senat KPK naslovili več vprašanj, tudi v povezavi z delovanjem družb in s.p- jev družinskih članov KPK, a kljub večkratnim pozivom odgovorov na naša vprašanja nismo dobili,« je povedal Tanko. Ob tem je dodal, da smo s strani KPK dobili le aroganten odgovor, »da to ni predmet političnih diskusij in da politična stranka ni tista, ki bi lahko to kogarkoli spraševala,« je povedal Tanko.
»Iz načina dela KPK je razvidno, da je ta delovala bolj kot politični in ne kot neodvisni organ, kar je očitno zaznal tudi sedanji predsednik republike Borut Pahor, ki je objavil razpis in izjavil, da pričakuje, da bo novi senat KPK meril in deloval z enakimi merili do vseh, ki jih bo preiskoval,« je povedal Jože Tanko.
»Očitno je, da je v obeh sestavah KPK delovala izjemno populistično, se ukvarjala z odmevnimi PR temami in primeri, ključne vsebinske točke, pa so ostajale v ozadju,« je povedal Tanko in dodal, da se je KPK lotevala politično izpostavljenih oseb, pri čemer je ugotovitve nemudoma predstavila javnosti, preiskovancem v postopkih pa ni dala možnosti ugovora ali popravkov teh navedb, ki so bile v njihovih poročilih. »Tudi mnenja številnih pravnikov, nekdanjih ustavnih sodnikov, kažejo na to, da vsebinsko ni nihče podprl takšnega dela KPK. Da komisija ni delala po pravnih normah kažejo tudi izjave nekaterih drugih predstavnikov ali bivše oblasti ali takoimenovanih neodvisnih organov, na primer informacijske pooblaščenke in nekdanjega ministra Zalarja,« je povedal Tanko in spregovoril tudi o nedavno objavljeni analizi nekdanjega predsednika KPK Draga Kosa, ko je na primerih pojasnil, kje vse je Klemenčičeva komisija zlorabila ZIntPK. »Zaradi vseh teh zlorab zakonov in kršenja ustavnih pravic oseb v postopkih KPK, je bila vložena tudi zahteva za ustavno presojo z začasno odredbo. Začasna odredba je bila zavrnjena, Ustavno sodišče pa o tem še ni odločilo,« je dejal Tanko. Ob tem je tudi ocenil, da glede na to, da so se tako pravniki kot tudi nekdanji ustavni sodniki izrekali o tem, da je pri postopkih po ZIntPK prišlo do primerov kršitev pravic, je najbrž velika verjetnost, da bo Ustavno sodišče v veliki meri pritegnilo naši zahtevi in da bodo določbe ZIntPK v nekaterih delih tudi razveljavljene.
Vodja poslancev SDS Jože Tanko je opozoril tudi, da tudi Državni zbor ni opravljal nadzora nad premoženjskim stanjem treh članov senata KPK. »V vsem tem času, kar je bil imenovan senat, ni bil opravljen niti en nadzor nad premoženjskim stanjem članov senata,« je dejal Tanko. Ob tem je izpostavil, da je odgovornost nad tem, da ta nadzor ni opravljen oziroma še ni zaključen predvsem v vrstah sedanje koalicije, pri čemer je izpostavil odgovornost predsednice Mandatno-volilne komisije Melite Župevc in predsednika Državnega zbora Janka Vebra. Ob tem je vodja poslancev SDS še dejal, da obstajajo informacije, da naj bi nekateri člani iz vrst koalicije obstruirali sejo Mandatno volilne komisije, ko se bo ta nadzor nad premoženjskim stanjem predsednika KPK obravnaval in da je to očitno pereča tema.
Vodja poslancev SDS Jože Tanko je povedal tudi, da SDS predlaga okrepitev dela organov pregona pa tudi okrepitev DURS-a. Po njegovi oceni bi KPK morala začeti opravljati tiste naloge, ki jih ima po zakonu, in to ne na nek selektiven način po političnih preferencah, ampak enako za vse.
»Morda bi bilo smiselno tudi razmisliti o tem, da bi področje nadzora nad korupcijo in integriteto uredili po vzoru uspešnih držav, kjer je malo korupcije, kjer postopki hitro in učinkovito stečejo, ne pa, da imamo to urejeno po vzoru držav, kjer se o korupciji veliko govori, a malo stori,« je bil jasen vodja poslancev SDS.
Nenazadnje je Jože Tanko še napovedal, da bo poslanska skupina SDS zelo kmalu vložila zakon o javnosti premoženja funkcionarjev, »ki smo ga sicer vložili že leta 2010, a ga je tedanja Pahorjeva koalicija zavrnila.« Ob tem je dejal, da se je o omenjenem zakonu pred časom izrekla tudi Evropska centralna banka, ki posebnih zadržkov v zvezi s tem ni zaznala.
