Jože Tanko: "Enormni zneski so odšli iz sistema in nikomur se ni zgodilo nič"

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji obravnavajo problematiko politike zaposlovanja v državnih podjetjih in naraščajoče sistemske korupcije. Predlog sklepa je v obravnavo državnemu zboru predložila skupina 26-ih poslank in poslancev SDS. V imenu predlagateljev je stališče predstavil tudi prvopodpisani Jože Tanko.
 

JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Najprej v uvodu odgovor na te dileme, ali je Državni zbor pristojen za obravnavo tega ali ne. V skladu s Poslovnikom Državnega zbora je Državni zbor pristojen za sprejemanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov Državnega zbora.V tem primeru govorimo tudi o politiki ravnanja. Sprejeli smo Zakon o integriteti, sprejemali smo Zakon o izvrševanju proračuna, državni proračun, v njem zapisali zelo obsežen paket zadolževanja in poroštev in to namenili za nek program, za pokrivanje bančne luknje, tako ali drugače. Se pravi, Državni zbor je za nekatere stvari pristojen. Mimogrede bi vas spomnil, da je Državni zbor bil pristojen tudi za sprejetje sklepa o dokapitalizaciji Adrie Airways; to je bila sforsirana seja Državnega zbora, treh odborov, in pri istih pravilih so bili odbori Državnega zbora pristojni za to, da se je potem realiziralo dokapitalizacijo Adrie Airways. To je bil pač mandat nekoliko nazaj. Tudi za kakšno drugo razpravo, o potrebnih vlaganjih države, državnega proračuna, državnih sredstev, javnih sredstev, recimo v Cimos, je bila verjetno tudi neka razprava v Državnem zboru. Toliko o tej pristojnosti.Mislim, da Državni zbor ni pristojen za obravnavo posameznih področij samo takrat, ko se od njega pričakuje politično pokritje za neko akcijo Vlade ali pa za neko akcijo, recimo, Banke Slovenije in tako naprej. Če je Državni zbor generalno pristojen tudi za izvajanje ali pa za obravnavo politik, potem v tem primeru tudi lahko govorimo o politiki kadrovanja, o politiki izvajanja Zakona o integriteti in tako naprej, pa tudi nazaj. To se pravi, da to samoomejevanje Državnega zbora, ki se izpelje tudi preko mnenj Vlade ali Zakonodajno-pravne službe, je pravzaprav neprimerno in je vnaprejšnje izključevanje zato, da se na nekaterih področjih, za katere menimo, da se politike ali pa katera druga ravnanja ne odvijajo dobro ali v skladu s pravnimi akti, Državni zbor izloči in o tem ne opravi razprave. Mislim, da je tak pristop pravzaprav vseh tistih, ki ste na to opozorili, po mojem mnenju hudo neprimeren. Navsezadnje pravzaprav vse kar se dogaja v javnem mnenju, je usmerjeno na Državni zbor, na poslance in zahtevajo od nas ljudje tudi določene aktivnosti in ravnanja.Državni zbor je tisti, ki postavlja izvršno oblast, ki postavlja Vlado, ki izvršuje posamezne politike na teh področjih. In rad bi vas samo spomnil, da odnos koalicije ali pa odnos Vlade do posameznih problemov, ki jih obravnavamo, kaže na to kako bomo usmerili naše ravnanje. Mi smo v letošnjem letu imeli obravnavo nekaterih interpelacij ministrov, ki izvršujejo oblast. Očitali smo jim konkretna dejanja podprta z dokumenti. Je šlo za ministra Viranta, dvakrat, za ministra Omerzela, za ministra Pikala. In ko govorite o tem kakšen je odnos do teh ravnanj, potem je treba najprej povedati kako ste ravnali, ko smo o tem odločali. Če je koalicijska večina v tem Državnem zboru imenovana ali pa izvoljena za to, da pokrije taka ravnanja pri katerih so tekli v posameznih primerih zneski tudi več kot milijon evrov, potem je s to državo nekaj narobe. Potem ne potrebujemo nobenega Zakona o integriteti, ne potrebujemo nobenega represivnega organa v tej državi, ne nacionalnega preiskovalnega urada ne komisije take, ne davčnega urada ne nikogar, ne sodišč, kajti če s takimi političnimi odločitvami pokrijete dejanja, ki so dokazano problem, z dokumenti podprt problem, potem je praktično v tej državi hudo narobe.Zelo nerad, ampak bi ob tem opozoril na dva dokumenta, dva akta, ki jih je podpisal prvi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, gospod Drago Kos in se nanašata na več ali manj oba ta dva akta na sedanji oziroma na senat, ki je odstopil, na Klemenčičevo komisijo. Tukaj se v enem izmed teh dokumentov Drago Kos sprašuje, kako je možno, da člani senata Komisije za preprečevanje korupcije, ki so delili tako hude moralne nauke levo in desno, predvsem desno, pozabijo prijaviti premoženje svojih družinskih članov oziroma firme družinskih članov s katerimi ne bi smela država poslovati. Kako je to mogoče? Predsednik komisije za preprečevanje korupcije, gospod Klemenčič je prijavil svoji komisiji firme svoje žene? Pa recimo gospod Omerzel, minister je tudi zatajil, in da je sklepal pogodbe s firmo, čeprav je obljubil, da jih ne bo in jih tudi ne bi smel. Tako je bilo tudi mnenje Komisije za preprečevanje korupcije. In tukaj imam pred seboj še drug dokument, ki ga je napisal Drago Kos in se nanaša na ugotovitve ali pa na njegovo analizo postopka nadzora nad premoženjskim stanjem predsednikov stranke. Tu je njegovo mnenje napisano na petnajstih, šestnajstih straneh. In v tem mnenju ugotavlja, da je komisija prekoračila pooblastila, obravnavala obdobje, ki ni bilo predmet preiskave in bilo z zakoni pokrito, ni pozvala v nasprotju z ustavno ureditvijo stranke na pogovor in na arbitražni postopek itn.Torej neka komisija, ki jo imamo v tej državi zato, da bo skrbela za neko področje, dela sama procesne in vsebinske napake. Sedaj pa sprašujem vse tiste, ki ste bili seznanjeni s tem, da gospod Klemenčič ni prijavil svoji komisiji, ki jo vodi, premoženje ali pa firme svoje žene, kakšno je bilo ravnanje koalicijskih poslancev. Edini, ki smo opozorili na ta problem, smo bili poslanci Slovenske demokratske stranke. Edini. Kdo se je zganil? Predsednik republike? Koalicijski poslanci? Vlada? Nihče se ni zganil. In jaz ocenjujem, da je to zelo velik in hud problem. In tukaj imamo iz leta 2010 sprejet  Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta zakon ima več določb, ki se nanašajo na nek način na sprejemanje daril in drugih zadev. Velja tudi za člane senata za preprečevanje korupcije. Zdaj pa sprašujem, glede na to, kar je povedal kolega Gorenak v svojem uvodu, ali je šlo v tem primeru za sprejem darila? Gospod Medja, tako je povedal gospod Gorenak v uvodu, je najprej ponudil mesto te službe na Novi Ljubljanski banki gospodu Klemenčiču. Najbrž se je gospod Klemenčič dlje časa odločal o tem ali bo sprejel ali ne, odločil se je najbrž, da ne. Potem je ponudil naslednjemu, gospodu Praprotniku. Ta je očitno sprejel. In zdaj se tukaj postavlja vprašanje glede na to, da se to poročilo Korn Ferry-a oz. zaključki niso objavili toliko časa, kot je to obravnavala Komisija za preprečevanja korupcije ali je šlo tukaj za neko trgovino, za nek dogovor, za neko obljubo in sprejem darila. Ali je prišlo celo do darila. Jaz mislim, da je to temeljno vprašanje v tem delu. In tukaj gre za povsem neko drugo ravnanje in dejanje kot v recimo primeru Patrie, ko govorimo o neznanem kraju, neznanem načinu in tako in tako naprej.V tem primeru je očitno prišlo do tega zavlačevanja samo zato, ker se je pričakovalo ali ponudilo nekomu dobro ali pa bogato plačano službo, tako kot se je to zgodilo v nekaterih drugih primerih. Imamo primere gospoda Ropa, ko je za nagrado, ko se je takrat oklevetal tedanjega predsednika vlade, gospoda Janšo, dobil službo v imenu Republike Slovenije, predlagatelja vlada Boruta Pahorja na investicijski banki. Imamo gospoda Cvikla, ki je dobil iz istih razlogov službo na Evropskem računskem sodišču in v tem primeru gospoda Praprotnika, primer novega Eurojackpot-a, kar zadeva zaposlovanje. Eurojackpot, da se nekomu, ki se je izredno potrudil, da bi ustvaril vtis, kako del slovenske politike posluje na tak način domnevno koruptiven način in je dobil potem za nagrado, ko je predčasno odstopil neko bogato službo v okviru sistema Nove Ljubljanske banke, ki ga državljani preko zadolževanja in preko davčnih obremenitev globoko pokrivamo. Nihče izmed tistih, ki so sodelovali pri ustvarjanju te bančne luknje, ni bil niti poimenovan, ta ista Komisija za preprečevanje korupcije je naredila domnevno neko forenzično analizo stanja v bančnem sistemu, pompozno objavila neko, ne objavila, pokazala neko poročilo, ki ga je naredila, ampak od tega poročila niti enega imena ni sporočila ne slovenski javnosti, ne preiskovalni komisiji, ne nikomur. Torej v tem primeru analize bančnega sistema in pa analize Korn Ferry-a ne moremo govoriti, da je šlo za Komisijo za preprečevanje korupcije, ampak je šlo za komisijo za prikrivanje korupcije. Ni hujše korupcije v tej državi, kot se je zgodila v teh primerih.Enormni zneski so odšli iz sistema in nikomur se ni zgodilo nič. Kar zadeva definicijo korupcije oziroma sistemske korupcije, si jo najbolje tisti, ki boste razpravljali pri tej točki dnevnega reda preberete v letnem poročilu Komisije za preprečevanje korupcije za leto 2010. To poročilo je pripravil senat Klemenčičeve komisije. In tam so zelo natančno napisali kaj je sistemska oziroma organizacijska oziroma institucionalna korupcija. To je po njihovi definiciji vsako doseganje ali ustvarjanje normativnih institucionalnih statusnih ali postopkovnih pogojev oziroma okoliščin zaradi omogočanja pridobivanja koristi uradnim in drugim fizičnim in pravnim osebam. Torej, sedaj pa sprašujem, pri obravnavi poročila Korn Ferry-a, ali je v tem postopku prišlo do takega ravnanja? Najbrž skoraj zagotovo je prišlo do takega ravnanja.Kar zadeva tehnologijo dela je ravnanje gospoda Medje, ki se je takrat, ko so prišli do te kadrovske komisije Korn Ferry-a, kot predsednik nadzornega sveta izločil iz odločanja. In ta Korn Ferry ga je potem predlagal za najprimernejšega kandidata za vodenje največje slovenske banke. A predhodno je opravil vrsto razgovorov z njimi. Povedano je bilo, da so se računi plačevali pred podpisom pogodbe, da specifikacije na računih ni bilo. To je najbrž morala zaznati tudi Klemenčičeva protikorupcijska komisija. Triumvirat Klemenčič, Praprotnik, Selinšek je to morala zaznati, je to moral opaziti, da določenih podatkov in da računi niso narejeni tako kot bi morali biti, kot je običaj v poslovnem svetu in da so bili računi izdani tudi za obdobje, ki ni bilo pokrito s pogodbo. Ampak takrat, ko je bilo treba nekaj odločiti se hip pred tem gospod Medja izloči in potem postane predsednik uprave.Popolnoma identična zgodba se je dogodila z gospodom Klemenčičem. Tik pred tem, ko je bilo treba izdati poročilo o nadzoru Korn Ferry-a se je pač izločil iz obravnave senata KPK-ja. Naj mi nekdo reče, da tu ne gre za ustvarjanje pogojev, tako kot je opredeljeno v njihovem letnem poročilu, pogojev za sistemsko korupcijo. Ne razumem tudi vseh tistih, ki opozarjate ali kažete s prstom na SDS. Imeli ste priložnost, veliko, turi pri obravnavi premoženjskega stanja na osnovi nekega domnevnega poročila ste sprejeli določene sklepe in ravnanja brez, da so bili v tistem poročilu na kakršen koli način z eno tabelco obrazloženo ali izpeljano, ali da tiste številke stojijo, ki so tam zapisane ali ne. Z niti eno analizo ni to narejeno in ste sprejemali zaključke.Nedavno smo obravnavali interpelacijo proti gospodu Virantu in njegovimi avionskimi kartami. Tam so bili priloženi in računi, tam so bili dokumentirani dogovori, ki so bili vedno prej zanikani in predložena, gospod Vogrin je pridobil in priložil v svojo interpelacijo tudi še eno pogodbo s firmo Propiar, v kateri deluje žena gospoda Praprotnika. Kako naj Komisija za preprečevanje korupcije, ki je na tak ali drugačen način vpletena v poslovanje z eno od političnih strank, ugotavlja in resno obravnava problem predsednika ta iste stranke, če je na drugi strani bilo realizirano svetovanje in izvedeno plačilo. O teh primerih govorimo. In govorimo tudi o tem, da imamo v Sloveniji primere dvojne obravnave politikov, imamo dvojne obravnave menedžerjev in tako naprej. Veste, če govorimo o največji slovenski banki, ki potrebuje največ javnega denarja za stabilizacijo poslovanja, potem govorimo o največjem problemu Slovenije. Ni večjega posamičnega problema v tej državi. In če ugotovimo, da poslovanje te družbe na vrhu ne poteka skladno z regulativo, smo pač tisti, ki smo podpisali to zahtevo za izredno sejo, nato dolžni opozoriti. In odgovorna politika bi morala tudi odgovorno ravnati.Mi smo za sejo Državnega zbora predlagali tudi nekatere sklepe oziroma sklep v šestih točkah in jaz mislim, da ne bi bilo slabo, če vam jih tudi preberem, te sklepe. V prvem sklepu verjetno na osnovi gradiva, ki smo ga dali, ni neutemeljeno pričakovanje, da se je Državni zbor seznanil z omenjenim problemom.V drugem sklepu pozivamo banko, predlagamo Banki Slovenije, da v okviru svojih zakonsko določenih pooblastil preveri postopke zaposlovanja Roka Praprotnika namesto direktorja Centra za skladnost poslovanja Nove  Ljubljanske banke, ki v večinski državni lasti ter v skladu z ugotovitvami ustrezno ukrepa. Sedaj, če je Državni zbor v tem primeru prekoračil svoja pooblastila, potem je nekaj v tej državi hudo narobe.V 3. točki smo predlagali, da Državni zbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da pripravi in v sprejem Državnemu zboru predlaga zakonske rešitve, ki bodo omejile oziroma odpravile sistemsko korupcijo v javnem in zasebnem sektorju ter kot večinski lastnik Nove Ljubljanske banke izvedel ukrepe, ki bodo odpravili korupcijska tveganja in primere korupcije pri zaposlovanju Nove Ljubljanske banke. Ne vem kaj bi bilo s tem predlogom sklepa narobe.Četrtič. Državni zbor predlaga Vladi Republike Slovenije, da prouči veljavno zakonodajo s področja delovanja Komisije za preprečevanje korupcije in predlaga takšne zakonske rešitve s katerimi bi se omejilo zaposlovanje  funkcionarjev komisije pri delodajalcih, ki so bili pred tem preiskovanci komisije in določi strožje in določnejše pogoje za imenovanje na položaj funkcionarja Komisije za preprečevanje korupcije. V čem je tukaj problem? V čem je problem tega sklepa? V ničemer ni problem tega sklepa, ampak problem je politična volja, da se to ne naredi.Peta točka. Državni zbor Republike Slovenije zahteva od komisije za preprečevanje korupcije, da naredi revizijo dela Roka Praprotnika v delu, ki se nanaša na Novo Ljubljansko banko, d. d., in uvede postopek ugotavljanja korupcije, kršitve postopkov v nasprotju interesov, kršitev etike in integritete ter oceni korupcijska tveganja pri delu Roka Praprotnika v zvezi s postopki kjer je bila Nova Ljubljanska banka preiskovanec. Mislim, da je to čisto normalen predlog za odločanje.In šestič. Državni zbor Republike Slovenije zahteva od Komisije za preprečevanje korupcije, da uvede postopek ugotavljanja kršitve postopkov v nasprotju interesov, kršitev etike in integritete ter oceni korupcijska tveganja pri zaposlitvi Roka Praprotnika.Mislim, da so vsi ti, vse te točke tega sklepa povsem v skladu s pričakovanjem tudi slovenske javnosti, tudi v skladu s pristojnostmi Državnega zbora v celoti, ker obnaša se, da ne moremo nič narediti, istočasno pa tukaj glasujemo o vsem tistem kar ti sistemi potrebujejo za svoje funkcioniranje, je v nasprotju s celovitostjo obravnave posameznih segmentov. Veste, kar zadeva korporacijsko upravljanje, ni dolžnost Državnega zbora samo, da zagotovi tri ali štiri milijarde evrov za to, da bo nekaj mesecev ali pa kakšno leto ta banka lahko naprej funkcionirala. Dolžnost ali pa odgovornost je verjetno tudi, da preveri kaj se s tem denarjem dogaja. Mi nismo samo tisti in ne smemo biti samo tisti, ki bomo zagotavljali vire za nemoteno trošenje po dolgem in po čez, se bo zgodila nova potreba po novih virih in bomo spet prišli v Državni zbor po nov denar in potem se tukaj naša pristojnost konča. Banka lahko korporacijsko funkcionira in katera koli druga družba v primeru, da se financira sama, da ustvarja presežke. Tisti trenutek, ko pa nekdo pride po denar, ko zahteva sklep Državnega zbora pa je najbrž dolžnost Državnega zbora, da preverja kako se ravna s tem denarjem, ki ga bomo tako ali drugače morali zagotoviti iz javnih sredstev.Gospod Mavko je prej v uvodu povedal, da vlada predlaga pri slovenskem državnem holdingu določene dopolnitve rešitev. Samo zdaj vprašanje, kaj se bo  s tem dogodilo, na eni strani imamo krovni zakon o integriteti, ki ima ene rešitve, na drugi strani imamo Zakon o slovenskem državnem holdingu, ki naj bi imel nek druge rešitve. Zdaj pa sprašujem, ali nam je cilj, da imamo poenoteno delovanje tega sistema integritete in javnega sektorja ali bomo sistem postavili tako, da bo ponovno neučinkovit, da bodo za en del veljale ene določbe, celo za ista dela dvojne določbe in tako naprej. Kakšen bo to nek sistematičen nadzor nad poslovanjem gospodarskega sistema in družb v državni lasti? Nikakršen! Hvala lepa.