Jože Tanko: "Diskriminatoren dogovor o dodatnih ukrepih v javnem sektorju"

Kaj je bil pri dogovoru s sindikati razlog za različno obravnavanje pri odmeri pravic med tistimi javnimi uslužbenci, ki so člani sindikatov podpisnikov dogovora, in ostalimi javnimi uslužbenci? Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje  v zvezi z dogovorom o dodatnih ukrepih v javnem sektorju od 1. julija 2013 do 31.12.2014.

Celotno poslansko vprašanje v nadaljevanju.Dne 20. maja 2013 je minister Gregor Virant v imenu Vlade RS z nekaterimi sindikati javnega sektorja  podpisal Dogovor o dodatnih ukrepih na področju plač in drugih stroškov v javnem sektorju za uravnoteženje javnih financ v obdobju od 1. junija 2013 do 31. decembra 2014 na podlagi seznanitve in pooblastila Vlade RS z 9. redne seje, dne 16.maja 2013.

Dogovor, ki se bo realiziral preko Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in kolektivnih pogodbah dejavnosti v 11. in 12. točki predvideva:
1.    Za 20% višjo solidarnostno pomoč, vendar samo javnimi uslužbencem članom reprezentativnih sindikatov, ki so podpisali ta dogovor.
2.    Za 20% višjo jubilejno nagrado, vendar samo javnim uslužbencem članom reprezentativnih sindikatov, ki so podpisali ta dogovor.

V zvezi z očitno diskriminatorno ureditvijo nekaterih pravic, ki izhajajo iz zaposlitve v javnem sektorju, sprašujem Vlado RS:

1.    Ali Vlada RS meni, da omenjeni dogovor in njegova realizacija ne pomenita kršitve načela prepovedi diskriminacije, ki je eno izmed temeljnih načel Ustave Republike Slovenije?

2.    Pravice, povišane v 11. in 12. točki, so pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zanima me, kaj je bil razlog za različno obravnavanje pri odmeri pravic med tistimi javnimi uslužbenci, ki so člani sindikatov podpisnikov tega dogovora, in ostalimi javnimi uslužbenci?

3.    Ali Vlada RS meni, da so do višje jubilejne nagrade za enako delovno dobo v javnem sektorju upravičeni le člani sindikatov, ki so pristali na podpis dogovora z Vlado RS in ne tudi ostali javni uslužbenci, ki morda sploh niso člani sindikatov? Ali Vlada RS meni, da je večletno delo tistih javnih uslužbencev, ki niso člani sindikatov ali so člani sindikatov, ki omenjenega dogovora niso podpisali, manj vredno od ostalih javnih uslužbencev?

4.    Ali Vlada RS meni, da si javni uslužbenci, ki niso člani sindikatov ali pa se njihovi sindikati ne strinjajo z vladnimi predlogi zaslužijo manjšo solidarnostno pomoč v primeru smrti ožjega družinskega člana, ob ugotovitvi invalidnosti II. in III. kategorije in v primeru bolezni, ki traja šest mesecev ali več?

5.    Ali bo takšna in podobna različna obravnava (diskriminacija) javnih uslužbencev nadaljna praksa te vlade pri pogajanjih s sindikati z namenom, da zadostna večina sindikatov za dodatne ugodnosti izključno svojih članov pristanejo na vladne predloge, ki imajo na drugi strani finančne posledice  za vse zaposlene v javnem sektorju?