Jože Tanko: "Če se fiskalno pravilo ne sprejme, bo zunanjemu okolju dan zelo slab signal."

Nad vpisom fiskalnega pravila v ustavo niso navdušeni v tistih sredinah, ki so pripravljene in navajene živeti nad zmožnostmi in ki pričakujejo, da to vedno plača nekdo namesto njih.
Poslanke in poslanci so na današnji izredni seji Državnega zbora, ki je bila sklicana na zahtevo poslanske skupine SDS in na kateri so obravnavali predlog ustavnega zakona o spremembi 148. člena Ustave Republike Slovenije oziroma vpis fiskalnega pravila v ustavo, po predhodnem dogovoru političnega vrha opravili le predstavitve stališč poslanskih skupin. Seja se bo, skladno z dogovorom, nadaljevala 7. maja.

V nadaljevanju objavljamo stališče poslanske skupine SDS, ki ga je na seji predstavil vodja Jože Tanko.

Pričakovali bi, da bi ob tako pomembni temi, kot je dogovor o vpisu fiskalnega pravila v ustavo bila tu prisotna tudi predsednica vlade, nenazadnje ta dva dni si je vzela veliko časa za pogovore s poslanskimi skupinami, ni pa si vzela časa za to, da bi bila na plenarni seji Državnega zbora in poslušala stališča poslanskih skupin. In je pravzaprav to razpravo izpustila na relativno nizko raven. To je le še en slab signal, ki ga slovenska politika po trimesečnem odstavljanju Janeza Janše in po postavitvi Vlade Alenke Bratušek pošilja v mednarodno okolje.

Finančni trgi so se na dogajanja in izjave nove predsednice in nekaterih ministrov odzvali racionalno in zaupanje v našo državo in njene sisteme je nenadno strmoglavilo. Posledice so deloma že hude, še hujše pa bodo, če bo to nezaupanje do nove oblastne politične strukture trajalo dlje časa. Z ozirom na to, da vlada Alenke Bratušek nima nobenega programa, upanja, da bo delo vlade konsistentno, ni. Za nekatere sedanje koalicijske partnerje se je večji del njihovega programa uresničil že s padcem Janeza Janše.

Izjave predstavnikov nove oblasti, ki so napovedovali spremembo politik in konceptov na področju proračuna in javnih podsistemov ter njihove javne ocene, da je sledenje evropski smeri varčevanja napaka, je streslo mnoge, ki nas spremljajo, ocenjujejo ali z nami poslujejo. Samo nekaj stavkov predsednice Vlade Alenke Bratušek je stroške finančnih virov, od katerih je neposredno odvisno delovanje države, pognalo že do meje komaj še sprejemljivega in vzdržnega.

V PS SDS ocenjujemo, da je zapis fiskalnega pravila v ustavo ta trenutek edino močno sporočilo, ki ga še lahko pošljemo budnemu in kritičnemu zunanjemu okolju. Po uspehih Janševe vlade na javnofinančnem področju, pri zaključitvi reform trga dela in pokojninskega sistema ter izboljšav pri upravljanju bank in državnega premoženja, so se trendi stroškov slovenskega zadolževanja močno obrnili v pozitivno smer.

Ampak le nekaj stavkov, le nekaj malega nerodnosti in neprevidnosti  ob nastajanju nove vlade in koalicije je bilo dovolj, da se je vse postavilo na glavo in da je stroške pridobivanja likvidnih sredstev iz tujih virov pognalo izredno visoko. Zapis fiskalnega pravila v ustavo je najverjetneje še edino udarno orodje, ki lahko  pomembno spremeni neugodne trende za začasno sposojene vire. Seveda le, če bo temu sledilo  trdo, pravim – evropskim ciljem usmerjeno delo vlade. Sicer bo ta korak izzvenel v prazno.

Seveda pa ob tem še priporočamo vladi, predsednici in ministrom, da se v prihodnje vzdržijo kakršnihkoli izjav, ki bi kazale na razhajanja koalicijskih strank pri pomembnih družbenih vprašanjih ali polemizirala z evropskimi pričakovanji. Mnogo bolj kot znebiti se Janše, je za vas in nas pomembno, da boste kredibilni doma in zunaj, da boste pravični, da se ne boste hvaliti, medsebojno tekmovali z leporečjem in pričeli predvsem resno delati. Delati po programu, ne na pamet in ne po željah posamičnih lobističnih struj.  Zato potrebujete program, ta je potreben tudi vsem nam.

Prejšnja, Janševa vlada se je ob prevzemu vlade Boruta Pahorja znašla v zelo težki situaciji, ko se je morala soočiti s padanjem BDP, ko je poskušala s sprejemanjem ukrepov za zagon gospodarstva zajeziti padanje gospodarske rasti, pri čemer je morala istočasno zmanjševati ogromen proračunski primanjkljaj. Ob tem se je soočala še z velikim številom propadov podjetij, tudi nekdaj cvetočih blagovnih znamk, ki so med brezposelne pognala desettisoče.

Prizadevanja Janševe vlade za stabilizacijo in uravnoteženje javnih financ so bila iskrena. Ni jih zaustavilo niti odklonilno javno mnenje, bogato sponzorirano s stališči do tedaj privilegiranih lobističnih omrežij, niti očitno in trdo nasprotovanje tedanje politične opozicije, Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov, ki sta z nerealnimi izjavami še podžigala pričakovanja ljudi. Niso jih zaustavile niti blokade Državnega sveta in sindikatov, ki so na vsak način več temeljnih aktov poskušali zaustaviti z veti in referendumi. V veliko pomoč državi so bile odločitve Ustavnega sodišča, ki je kljub pritiskom razsodilo v prid razumnega nadaljevanja evropske poti. In prav je, da se ustavnim sodnikom zahvalimo za njihove odločitve, ki so jih sprejemali ob velikih javnih pritiskih.

Kljub vsem tem oviram in kljub kratkemu, le enoletnemu mandatu, ki so ga najmanj polovico časa obremenjevale še sistemske blokade sindikatov, civilne družbe, opozicije, Državnega sveta, je Janševa vlada uspela pripraviti in realizirati štiri ključne projekte štiriletnega mandata, na področju javnih financ, bančnega sistema, upravljanja z državnim premoženjem ter mimogrede izboljšala še mnoge druge akte. Sprejeta sta bila zakona o tako imenovani slabi banki in Slovenskem državnem holdingu, pa, kot rečeno, pokojninska in delovnopravna reforma, varčevalno naravnana proračuna za leti 2013 in 2014, pri čemer se je proračunski primanjkljaj skoraj prepolovil. Ob tem lahko omenimo še Zakon o uravnoteženju javnih financ ter številne druge administrativne poenostavitve in pocenitve.

Po postavitvi Janševe vlade pa so se tudi pri tem projektu pojavile podobne ovire kot pri vseh prej naštetih, a kljub vsemu uspešno izpeljanih projektih. Naleteli smo na upor opozicije, najbrž podprt z interesi tajkunov, vpetih v razna omrežja, zaradi česar imajo tajkuni izjemno nepregleden in privilegiran dostop do javnih virov in zaradi česar smo tudi zabredli tako globoko na področju javnih financ, javnih razpisov, bančnega sistema in upravljanja z državnim premoženjem.

Na vseh teh področjih še vedno izginja javni denar in vse to je še vedno zapakirano v tako imenovani nacionalni interes. Vprašamo se lahko, za čigav javni interes gre, komu je v interesu, da se vse to dogaja s to znamenito parolo. Državljanom, ki so najbolj priročni za zagotavljanje sredstev za dokapitalizacije, zagotovo ne. Zdi pa se, da gre pri nacionalnem interesu predvsem za privilegij do kraje, ki je postala nacionalni šport.

Da je problem še večji, je v vseh teh primerih skoraj povsem odpovedala pravna država. Tem “maherjem”, ki so pokradli ali ukradli podjetja, okradli delavce, pokradli banke, prenesli denar na Ciper ali v druge oaze, se ne zgodi ničesar, nikoli ni dovolj dokazov. Ob tem pa se z neverjetno vztrajnostjo preganja drobne prekrškarje in nekatere, proti katerim so sproženi postopki brez argumentiranih dokazov in za postopek zadostuje že podtaknjena domneva, da naj bi se nekje nekaj domnevno sumljivega zgodilo in zaradi tega spremljamo že nekaj let burleske po sodiščih in to vse samo zato, da bi se javna pozornost odmaknila od pravih lumparij.

Zapis fiskalnega pravila v ustavo bo zahteval od vsakokratne oblasti veliko naporov, da bo pripravila izravnanje proračuna. Zaradi tega bo potrebno še dodatno prevetriti javne finance, čistiti nepotrebne stroške, izvesti nadaljnje racionalizacije, za 30 ali več odstotkov izboljšati učinkovitost javnega denarja. Potrebno bo izboljšati in poenostaviti zakonodajo s področja javnega naročanja in predvsem izboljšati nadzor nad javnimi naročili, izboljšati insolvenčno zakonodajo, izvesti reformo neučinkovitega sodnega sistema in tako naprej.

Nad vpisom fiskalnega pravila v ustavo niso navdušeni v tistih sredinah, ki so pripravljene in navajene živeti nad zmožnostmi in ki pričakujejo, da to vedno plača nekdo namesto njih. S tako prakso je potrebno prekiniti in to čim prej, pravzaprav bi s tem že morali prekiniti.

Janševa vlada si je upala, ko je bila na oblasti, ugrizniti v to kislo jabolko. Če bi držali dogovori, bi to pravilo bilo že pred enim letom zapisano v ustavo. Vendar sta tedanji opozicijski stranki Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati deloma odtegnili podporo, nekateri so nasprotovali temu vpisu, zaradi česar ni bilo več zadostne podpore za vpis te prepotrebne spremembe v ustavo. Z vsakim dnem, ko odlašamo s tem je bližje leto 2015 in z vsakim dnem ne storimo dovolj, da bi imeli takrat ali pa od takrat naprej uravnotežene javne finance.

Zdaj smo pred dejstvom. Potrebno se je dokončno odločiti. Ali smo politiki za uravnoteženje javnih financ ali nismo. Časa za pomišljanje ni več. Če tega trenutka ne bomo izkoristili, bo sporočilo slabo in se nam slabo piše. Vsaka preložitev bo sprožila sume pri zunanjih evalvatorjih. Otežena bo vsaka interpretacija oblasti finančnim institucijam in trgom, če fiskalno pravilo ne bo sprejeto, pa sledi polom. Predlagatelji izredne seje pričakujemo odgovornost politikov do države in razsodnost aktualne politike. Lobiji ali drugi parcialni interesi so mnogo, mnogo manj pomembni od države in usode njenih državljanov.

Smo torej v situaciji, ko se moramo odločiti ali spremembo ustave sprejmemo ali je ne sprejmemo, ali pa pustimo, da bo ugasnila sama po sebi z iztekom mandata. V poslanski skupini smo mnenja, da ta zadnja možnost ne pride v poštev in da se moramo odločiti, ali želimo z državo upravljati odgovorno, organizirati delovanje sistemov in podsistemov v skladu z možnostmi, ki smo jih sposobni razvijati in financirati sami ali pa nadaljevati s politiko prekomernih zadolževanj in prenašanjem bremen na prihodnje generacije.

Če se fiskalno pravilo ne sprejme, bo zunanjemu okolju dan zelo slab signal. Prav tako ne bo veliko boljši, če bomo odlašali s sprejemom, kajti to bo znak, da se ne misli resno. Po našem mnenju je edini primeren odziv takojšnje sprejem in zapis tega fiskalnega pravila v ustavo in to je edino, kar bodo razumeli finančni trgi in vlagatelji.

Danes zjutraj smo ponovno obravnavali vpis fiskalnega pravila v ustavo, tudi na poslanski skupini, tak je bil včerajšnji dogovor in ob tem smo sprejeli štiri sklepe.

In sicer s prvim, pozdravljamo ugotovitev predsednice Vlade, Alenke Bratušek o načelni podpori vseh poslanskih skupin, zapisu fiskalnega pravila v Ustavo Republike Slovenije.

Drugi sklep je, da Poslanska skupina SDS podpira nadaljevanje konsolidacije javnih financ in sanacijo bančnega sistema ter boljšega, učinkovitejšega in preglednejšega upravljanja z državnim premoženjem.

Tretji sklep: Poslanska skupina SDS ugotavlja, da je čim prejšnji vpis fiskalnega pravila v ustavo eden najpomembnejših ukrepov za izboljšanje ugleda in položaja države na domačih in tujih finančnih trgih in pri mednarodnih institucijah.

In četrti sklep, Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke ugotavlja, da ni utemeljenih razlogov za preložitev razprave in odločanja o vpisu fiskalnega pravila v ustavo. Dilema implementacije v letu 2015 je umetno ustvarjena, ker predlagana sprememba Ustave omogoča prilagoditev primanjkljaja oziroma presežka proračuna razmeram v srednjeročnem obdobju. To so bili sklepi poslanske skupine.

Na današnjem popoldanskem sestanku predsednikov parlamentarnih strank in vodij poslanskih skupin je bila večina strank mnenja, da je potrebno razpravo poslancev in odločanje danes prekiniti in jo nadaljevati po pridobitvi podrobnejših izračunov glede pomena vnosa fiskalnega pravila v ustavo.

V poslanski skupini ocenjujemo, da je pridobitev podrobnejših izračunov pravzaprav nepotrebna saj je predlagana določba ustavne spremembe jasna, nedvoumna in dovolj fleksibilna tudi za nepredvidene situacije. Razumemo pa, da danes še ni zadostne večine za sprejem te ustavne določbe, zato predlogu za prekinitev razprave in odločanja ne bomo nasprotovali.

Ne strinjamo pa se z vračanja in gradiva na ustavno komisijo, ker za to ni nobenih potreb in ker za to ni nobenih poslovniških oziroma procesnih podlag. In tudi nekatere izjave po današnjem popoldanskem sestanku v zvezi soglasja na temu področju niso korektne. Vračanju na ustavno komisijo izrecno nasprotujemo.

Pred slabim mesecem ste z izglasovanjem vlade Alenke Bratušek uspešno izpeljali tudi zamenjavo opozicije. Slovenska demokratska stranka je sedaj največja opozicijska stranka in ima drugačno stališče do vpisa fiskalnega pravila v ustavo kot prejšnja največja opozicijska stranka. Zaradi konstruktivnosti Slovenske demokratske stranke ima vlada Alenke Bratušek sedaj precej lahko delo in predlagam vam, da izkoristite ponujeno priložnost. Hvala lepa.
Foto DZ