Jože Možina: »Živimo v času, ko nam pred očmi uničujejo državo.«
ponedeljek, 7. 7. 2014Ob začetku zborovanja so tako prižgali “plamen upanja za pravično Slovenijo”, ki so ga prinesli iz dveh slovenskih vrhov; Triglava in Trdinovega vrha.
Pesnik Tone Kuntner je nato prebral Majniško deklaracijo 2014, ki je bila prvič predstavljena letos 8. maja in v kateri se opredeljuje nova pot razvoja slovenske države in njene družbe.
Zbrano množico na Slomškovem trgu je najprej nagovoril režiser Jože Možina, ki je dejal, da “živimo v času, ko nam pred očmi uničujejo državo”. Spomnil je na lansko ustanovitev in prvo zborovanje Civilne družbe za pravično Slovenijo, ki je potekalo v oceni, da so razmere v državi dramatične. »Kako prav smo imeli, žal,” je dejal Možina in dodal, da smo 23 let po osamosvojitvi soočeni z nevarnostjo od znotraj. Pojavlja se ideološki rasizem, teptanje civilizacijskih norm, ponavlja pa se komunistični vzorec obračunavanja z nasprotniki, a bolj na prefinjen način, z medijsko in sodno likvidacijo.
»Ob vsem tem želijo vzbujati vtis normalnosti,« je bil kritičen Možina in dodal, da je ogrožena naša domovina Slovenija, saj si je »protislovenska nomenklatura s svojim ideološkim pratežem v triindvajsetih letih samostojnosti prisvojila večino ključnih funkcij v državi”.
Spomnil je, da nimamo gospodarskega okrevanja, nimamo medijske svobode in nimamo dostojnega pokopa mrtvih. Ob koncu svojega nagovora je povedal, da »ni dovolj, da smo pogumni v svojih mislih,« in dodal, da je potrebno zahtevati pravično Slovenijo za vse, pod enakimi pogoji.
Pesnik Niko Grafenauer je spregovoril o tem, kako Slovenijo v zadnjem obdobju zaznamuje vrsta anomalij in to do take mere, da se je vedno več državljanov sramuje. Opozoril je na vedno večje izseljevanje mladih, izobraženih Slovencev, ki ne najdejo dela doma. Ob tem se je Grafenauer vprašal, ali je Slovenija sploh še domovina vseh nas. “Subverzivni tatovi vseh vrst so si jo vzeli za plen in jo izropali do temeljev,« je bil kritičen Grafenauer in opozoril na ogromno zadolženost, gospodarstvo v razsulu in korupcijo na področju zdravstva in bančništva.
Spregovoril je tudi o treh žgočih dejstvih, ki po njegovem mnenju dušijo Slovenijo, in sicer: povojni poboji brez primernega pokopa in označitve, zavrnitev lustracijskega zakona in nepodpis resolucije Evropskega parlamenta o »Evropski zavesti in totalitarizmu«.
»Stanje duha ima svoje politično obličje, ki se izraža v izvršilnem in zakulisnem dogajanju,« je poudaril Grafenauer in dodal: »Kje v Evropi je danes še mogoče, da sodniki brez izpričanih in meritorno preverjenih dokazov, le na osnovi indicev, tik pred volitvami strpajo v arest voditelja opozicije in predsednika dominantne politične stranke v njej.« Ob tem je tudi spomnil, da Vrhovnemu sodišču predseduje nelustrirani zadnji partijski sekretar višjega sodišča Branko Masleša.
Nato je zbranim spregovoril dr. Aleš Maver, ki je povedal, da »smo danes tu, čeprav se zavedamo, da se nam bodo zaradi tega lahko mnogi posmehovali,« in dodal, da v »zadnjih 25 letih nismo našli pravih besed, da bi povedali za kaj nam gre in kaj je bistvo plebiscitarne Slovenije.«
Opozoril je tudi, da glasovanje za vedno istega, ne prinaša sprememb, prinaša pa vedno večje opustošenje.
Publicistka Alenka Puhar je spomnila na pomen zgodovine in njenega raziskovanja in poudarila, da Slovenija očitno “postaja dvodimenzionalna ploska družba, ki ne priznava časovne globine”. Spomnila je tudi na zapise Viktorja Blažiča in dr. Jožeta Pučnika, ki sta že pred 15 leti opozarjala, da Slovenija ni na pravi poti. Tudi v Uri evropske resnice iz leta 1997 je med drugim zapisano, da je naveza sodstva, tožilstva in politike istovetna s tisto iz starega režima.
Nekdanji veleposlanik Slovenije pri Evropski uniji mag. Igor Senčar je svoj nagovor začel z mislijo, da je stanje v Sloveniji zaskrbljujoče, a da Slovenci zmoremo več. Spomnil je, da je šele po padcu komunizma v Evropi, prišlo do vrnitve v normalnost, do pravičnosti. »Pravičnost pred vzpostavitvijo demokracije v Sloveniji ni imela prostora,« je dejal Senčar in dodal, da je prav pravičnost »lakmusov test novega, demokratičnega in na človekovem dostojanstvu temelječega reda.«
Ob tem je tudi poudaril, da se pravna država in pravičnost v 25 letih, od kar je Slovenija samostojna, nista razvile tako kot bi se morale in zato se ukvarjamo s primeri, ki to jasno kažejo. Omenil je tri: množična grobišča, kjer ni nikakršnih postopkov za iskanje krivcev; drugo je nesankcionirano oškodovanje državljanov pri privatizaciji državne lastnine; tretje pa obsodba v primeru Patria.
»Vse to nas upravičeno navdaja z zaskrbljenostjo,« je dejal mag. Senčar in dodal, da »kriza, ki je zavzela vse podsisteme, kaže, da ne moremo nadaljevati po tej poti.«
“Zato moramo ostati zvesti zahtevam po normalnosti. To je naša osnovna državljanska dolžnost,” je še dejal mag. Senčar.
Dr. Ivo Kerže je v svojem nagovoru razmišljal o tem, da smo »Slovenci ob osamosvojitvi mislili, da smo se znebili JLA in komunistov, a so nam le dovolili navidezno osvoboditev, » in dodal, da se »nismo zavedali, da komunisti nikoli ne bodo nehali biti komunisti.« Povedal je še, da smo se šele ob majniški deklaraciji 2014 in dogodkih na Dobu zavedli, da so bile to le sanje. »Upam, da smo se zdaj zbudili,« je zbrane nagovoril dr. Kerže in dodal, da »nočemo biti hlapci, ampak gospodarji svojega položaja.«
Zbrane je nato nagovoril moralni teolog dr. Ivan Štuhec, ki je spregovoril o tem, da je »brez etike vsaka politika obsojena na propad« in da prave politike ni brez pravičnosti. »Ne borim se za oblast, ampak za pravičnost v politiki,« je bil jasen dr. Štuhec. Izrazil je tudi razočaranje nad tem, da ni razumnega premisleka o tem, kaj Slovenija potrebuje. »V Sloveniji nimamo demokracije, ampak aferaško krivosodno demokraturo,« je bil kritičen dr. Štuhec in dodal, da se moramo vprašati »ali ni morda več indicev za to, da bi bili na Dobu tisti, ki so Patrio skuhali, kot pa Janez Janša. »To je krivica in proti tej krivici ne bomo nikoli tiho,« je bil odločen in jasen dr. Štuhec.
Dr. Mitja Štular pa je ob zaključku spregovoril o tem, da je od ustanovitve in zborovanja pred enim letom, stanje še slabše: »Ostali smo talec centrov moči in to se še bolj grobo manifestira.« Opozoril je na to, da v Sloveniji šteje le vtis, ki ga dobimo preko medijev in da imajo dejansko moč tisti, ki odločajo o tem, kateri dogodki so stvar medijske predstavitve, na ta način pa manipulirajo z ljudmi. »Kritika je neželjena motnja v sistemu. To je narobe svet in če pristanemo na to igro, bo propadla država z nami vred,« je bil kritičen dr. Štular.
Zbrane je pozval tudi na shod »Upanje, pravica, svoboda«, ki bo v četrtek, 10.7. ob 17.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani.
Zborovanje je spremljal bogat kulturni program. Tako so zbranim zapeli tenorist Tim Ribič ter vokalna skupina pod vodstvom Nade Žgur, pesnika Tone Kuntner in Niko Grafenauer pa sta predstavila nekatere svoje in tuje pesmi, med drugim tudi pesem Noč čarovnic, ki jo je leta 1988 napisal Janez Janša.