Jolanda Regouc: Svoboda v demokraciji je predvsem velika osebna moralna odgovornost iskreno glasno spregovoriti
četrtek, 3. 12. 2015»Prav tisti, ki najbolj glasno pravijo, da jih politika prav nič ne zanima, ne ena in še manj druga, pomagajo s svojim ‘vsegliharstvom’ ohranjati nevzdržno, že brezupno ekonomsko, politično, moralno stanje v naši domovini,« je v svojem nagovoru poudarila Jolanda Regouc. V nadaljevanju objavljamo nagovor Jolande Regouc, na shodu Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem 19. 11. 2015.
Ni mi bilo lahko priti. Zakaj?Zaradi kroničnega pomanjkanja časa, ker od septembra dalje prvič v življenjuučim angleščino tudi prvošolce in drugošolce, ki so fantastični veliki maliljudje. Delati z njimi mi predstavlja življenjski izziv, izjemno odgovornost invelik napor, ki zahteva večino mojega časa te dni. Prvošolci so neskončnoradovedni, iskreni in še nepokvarjeni od šole, ki zadnja leta zaradi učnegapreobilja, ‘vsega preveč’, drvi v napačno smer. Bojim se, da bo ‘naš vlakučenosti’ slej ko prej iztiril, če ne bomo tudi učitelji enotno povzdignilisvojega glasu. Pa o tem kaj več kdaj drugič. Ko Vas podpiram, sem sama. Prihajamiz nespodbudnega okolja. Mož je ob petih popoldan še v službi, odraslimasinovoma se zdi moje početje Sizifovo delo. Hčerka in sodelavci so zaradi mojeangažiranosti v zadregi, prijateljico, ki o politiki razmišlja podobno kot jaz,pa moti naše vpitje pred sodiščem, ki je enkrat premalo in drugič prevečglasno. Izhajam iz preproste kmečkoproletarske družine, kjer velja tiha zapoved ‘če ti ni kaj všeč, bodi tiho,raje se ugrizni v jezik in delaj po svoje!’. Da delam stvari po svoje, drži žeod mojega rojstva, ko sem en teden prepozno prišla na svet, nikoli pa neostanem tiho, če se dogaja krivica, ne glede na posledice. Priznam, semsvojeglava. In tudi zato sem danes spet tukaj, kar me resnično veseli. Šeenkrat hvala Mojci Megušar za zaupanje. Dovolite mi, da moj uvod popestrimše z eno družinsko zgodbico. Zgodilo se je v nedeljo, ko smo se vsi skupajzbrali pri družinskem kosilu. Ko je dobra volja dosegla višek, sem vsem zbranimponosno povedala, da bom ta četrtek zopet pred sodiščem. Najmlajši sin mi jeprizanesljivo rekel: »Ali še vedno hodiš pred sodišče? A niste malo smešni!?«Saj Janša ni več v zaporu. Kaj sploh želite doseči?« Kot že večkrat prej, semmu tudi tokrat potrpežljivo odgovorila: »Res nas je malo, toda resnica inpravica sta na naši strani in to je naša moč in naša prednost. Da ne pozabim nanašo vztrajnost in potrpljenje. Oboje je ‘božja mast’. Samo pomagati želimponižanim, razžaljenim, vsem Jernejem, ki iščejo svojo pravico. Postati želimboljši človek.« Zaupala sem vam seveda le delček najinega pogovora. Potem malo manj toplo pozdravljampravnike, ki bodisi naklepno ali nenaklepno molčijo v času, ko bi morali prviglasno in odločno počistiti svoje vrste, med njimi tudi zaslužkarje, kimedijsko niso tako zelo izpostavljeni kot Senica in Kresalova, zaslužijo pa ševeč kot onadva, zopet na račun ubogih.Nazadnje pozdravljam še Dobro jutroBranko Masleša, Zvonko Fišer, Branka Hrastar Zobec, Vesna Pavlič Pivk, BarbaraKlajnšek, Nina Betteto, Goran Klemenčič… Dobro jutro še enkrat! Zbudite se inodstopite že vendar! Pa ne zato, da boste mirno spali. Bojim se, da je za vašo čistovest in mirni spanec prepozno. Zelo mi je všeč odgovor neodvisnepravnice, zdaj tudi predsednice Iniciative za svobodo govora, gospe LucijeUšaj. V TV oddaji Bojana Požarja je odkrito, brez dlake na jeziku, med drugimizjavila, da že ves čas slovensko sodstvo obvladuje leva, komunističnapolitična opcija. Da s Pravne fakultete v Ljubljani zaradi gnilih odnosov medprofesorji in študenti in izrazite negativne selekcije, indoktrinacije, pranjamožganov, prihajajo psihične razvaline in pravniki, ki malo ali nič ne znajo,ne znajo razmišljati, sklepati, soditi. In zakaj še sem danes tukaj? Daprepričam še koga, morda in predvsem tiste, ki so proti nam. Res je, posmehujejose nam, nas prezirajo, omalovažujejo. Vsaj ignorirajo nas ne, tako kot topočnejo stare TV, če pa nas vseeno kdaj pokažejo, je njihov namenomalovaževanje in posmeh. Z montažo in izrezani prizori izven konteksta jemanipulacija najmočnejša. Svoboda v demokraciji je predvsemvelika osebna moralna odgovornost iskreno glasno spregovoriti, s humorjem alibrez. Večina pa še vedno previdno molči in se spreneveda, da je pravična in svobodnaSlovenija stvar drugih; češ da se preprostih državljanov to ne tiče, saj nisopolitiki. Prav tisti, ki najbolj glasno pravijo, da jih politika prav nič nezanima, ne ena in še manj druga, pomagajo s svojim ‘vsegliharstvom’ ohranjatinevzdržno, že brezupno ekonomsko, politično, moralno stanje v naši domovini.TV-verniki pa še naprej vdano sedijo pred ekrani, ko so dnevna poročila inverjamejo. To, kar je rečeno na TV, je sveta resnica.Še sreča, da je narodova sredicanenačeta. Morda prav zato, ker je v svoji majhnosti plemenita in neuničljiva, zavedno, navkljub vsem zgodovinskim ‘izmom’ in starim televizijam.Tudi zato, zaradi neuničljivegaupanja, drugi del govora posvečam slovenski televiziji, ki jo prav tako kotsodstvo, že ves čas obvladujejo komunisti. Zanimivo, slovenska TV je moj letnikin bo 28. novembra stara že 57 let. Slovenska ‘nacionalka’ naj bi bila zavod sposebnim družbenim, kulturnim, socialnim pomenom za vse Slovence. Pa ni. Zato, ‘bogdaj, da bi crknil televizor’, ta, ki nam pere možgane že 57 let in naj živiNova TV, prva v službi resnice. O, da bi ji uspelo! Težko bo, glede na medijske napade žeod trenutka, ko se je šele slutilo, da bo nastala. Čestitam vsem, ki stekakorkoli pripomogli, da se TV projekt ‘vse je mogoče’, oz. ‘nemogoče jemogoče’, uresničuje. Želim, da bodo uredniki in novinarji zmogli ohranitipokončno, pogumno, objektivno in modro držo pri poročanju iz studia ali sterena, doma in po svetu. Držim pesti, da bodo pravočasno odkrili in izničilivse notranje infiltrirane in zunanje rušilce resnice. Na stari TV, med katere uvrščamtudi TV programe profitnih TV: Pop, Svet in Planet, je vrsta poštenih in vrhunskihnovinarjev, profesionalnih mnenjskih voditeljev, toda niti z Viktorji obtežen Bobovnik,niti večjezični Bergant ne moreta prikriti, le zakaj bi, da pripadata levipolitični opciji, ki se ji spretno prilizujeta in le navidezno sta kritična donje. Stara TV manipulira, podtika,ignorira, prireja. Zasmehuje, ponižuje, blati nasprotnike levice, ne glede nato, ali so na oblasti ali v opoziciji. Zanimivo, dosledno meče polena pod nogedesni opoziciji, izrazito od razpada pomladnih sil, nasprotno pa je navijaška,servilna, poslušna in ubogljiva, ko gre za levičarje. Kamera in montaža stavsemogočni. Staro TV-omrežje je iz dneva v dan bolj manipulativno in oportuno. To se jasno kaže nas primeruZdružene levice. Takšne zaslombe dominantnih medijev nima trenutno nobena drugapolitična skupina. In jasno je, da ima medijsko podporo zato, ker je po voljizdružb, kakršna je Forum 21. Njegov vodja in bivši predsednik države MilanKučan je celo izjavil, da mu je ta stranka najbližje. V tem smislu ima uspehZdružene levice podobne korenine kot uspeh Cerarjeve stranke. Luka Mesec jeravno tako medijski produkt kot Miro Cerar.Studio City že desetletjazapolnjuje na nacionalki osrednji ponedeljkov termin. Kaj če bi naslednjihdvajset let gledali vsak ponedeljek ob 21.00 Prečevalce, Marcela Štefančiča paob torkih malo pred polnočjo? Omenila sem samo en, vendar v nebo vpijoči primerprogramske neuravnoteženosti.V aktualnih novicah na stari TV ženekaj časa prednjačijo novice o beguncih. Na eni strani opažam odsotnostdialoga med različno mislečimi in na drugi strani medijsko enostransko enoumje,kjer ni prostora za drugačne ideje. Gre za popolno vdajo v šibkost volje,zakamuflirano s formalizmom in leporečjem brez vsebine; nastopaštvo iz pozicijemoči nasproti drugače mislečim, ki so bili po naročilu stigmatizirani kotnestrpni nacionalisti. Zato vsem slovenskim televizijamizrekam iz srca: ‘Bog daj, da bi crknu televizor!’ Slovenci potrebujemo NOVOTV, prvo v službi resnice.Ker mi letos še ni uspelo priti nena Teharje, niti v Hudo Jamo, mi dovolite, da končam z verzi BranetaSenegačnika o anonimni Teharski žrtvi v tiho slavo preživelim in vsem njihovimpomorjenim sotrpinom.
Ni mi bilo lahko priti. Zakaj?Zaradi kroničnega pomanjkanja časa, ker od septembra dalje prvič v življenjuučim angleščino tudi prvošolce in drugošolce, ki so fantastični veliki maliljudje. Delati z njimi mi predstavlja življenjski izziv, izjemno odgovornost invelik napor, ki zahteva večino mojega časa te dni. Prvošolci so neskončnoradovedni, iskreni in še nepokvarjeni od šole, ki zadnja leta zaradi učnegapreobilja, ‘vsega preveč’, drvi v napačno smer. Bojim se, da bo ‘naš vlakučenosti’ slej ko prej iztiril, če ne bomo tudi učitelji enotno povzdignilisvojega glasu. Pa o tem kaj več kdaj drugič. Ko Vas podpiram, sem sama. Prihajamiz nespodbudnega okolja. Mož je ob petih popoldan še v službi, odraslimasinovoma se zdi moje početje Sizifovo delo. Hčerka in sodelavci so zaradi mojeangažiranosti v zadregi, prijateljico, ki o politiki razmišlja podobno kot jaz,pa moti naše vpitje pred sodiščem, ki je enkrat premalo in drugič prevečglasno. Izhajam iz preproste kmečkoproletarske družine, kjer velja tiha zapoved ‘če ti ni kaj všeč, bodi tiho,raje se ugrizni v jezik in delaj po svoje!’. Da delam stvari po svoje, drži žeod mojega rojstva, ko sem en teden prepozno prišla na svet, nikoli pa neostanem tiho, če se dogaja krivica, ne glede na posledice. Priznam, semsvojeglava. In tudi zato sem danes spet tukaj, kar me resnično veseli. Šeenkrat hvala Mojci Megušar za zaupanje. Dovolite mi, da moj uvod popestrimše z eno družinsko zgodbico. Zgodilo se je v nedeljo, ko smo se vsi skupajzbrali pri družinskem kosilu. Ko je dobra volja dosegla višek, sem vsem zbranimponosno povedala, da bom ta četrtek zopet pred sodiščem. Najmlajši sin mi jeprizanesljivo rekel: »Ali še vedno hodiš pred sodišče? A niste malo smešni!?«Saj Janša ni več v zaporu. Kaj sploh želite doseči?« Kot že večkrat prej, semmu tudi tokrat potrpežljivo odgovorila: »Res nas je malo, toda resnica inpravica sta na naši strani in to je naša moč in naša prednost. Da ne pozabim nanašo vztrajnost in potrpljenje. Oboje je ‘božja mast’. Samo pomagati želimponižanim, razžaljenim, vsem Jernejem, ki iščejo svojo pravico. Postati želimboljši človek.« Zaupala sem vam seveda le delček najinega pogovora. Potem malo manj toplo pozdravljampravnike, ki bodisi naklepno ali nenaklepno molčijo v času, ko bi morali prviglasno in odločno počistiti svoje vrste, med njimi tudi zaslužkarje, kimedijsko niso tako zelo izpostavljeni kot Senica in Kresalova, zaslužijo pa ševeč kot onadva, zopet na račun ubogih.Nazadnje pozdravljam še Dobro jutroBranko Masleša, Zvonko Fišer, Branka Hrastar Zobec, Vesna Pavlič Pivk, BarbaraKlajnšek, Nina Betteto, Goran Klemenčič… Dobro jutro še enkrat! Zbudite se inodstopite že vendar! Pa ne zato, da boste mirno spali. Bojim se, da je za vašo čistovest in mirni spanec prepozno. Zelo mi je všeč odgovor neodvisnepravnice, zdaj tudi predsednice Iniciative za svobodo govora, gospe LucijeUšaj. V TV oddaji Bojana Požarja je odkrito, brez dlake na jeziku, med drugimizjavila, da že ves čas slovensko sodstvo obvladuje leva, komunističnapolitična opcija. Da s Pravne fakultete v Ljubljani zaradi gnilih odnosov medprofesorji in študenti in izrazite negativne selekcije, indoktrinacije, pranjamožganov, prihajajo psihične razvaline in pravniki, ki malo ali nič ne znajo,ne znajo razmišljati, sklepati, soditi. In zakaj še sem danes tukaj? Daprepričam še koga, morda in predvsem tiste, ki so proti nam. Res je, posmehujejose nam, nas prezirajo, omalovažujejo. Vsaj ignorirajo nas ne, tako kot topočnejo stare TV, če pa nas vseeno kdaj pokažejo, je njihov namenomalovaževanje in posmeh. Z montažo in izrezani prizori izven konteksta jemanipulacija najmočnejša. Svoboda v demokraciji je predvsemvelika osebna moralna odgovornost iskreno glasno spregovoriti, s humorjem alibrez. Večina pa še vedno previdno molči in se spreneveda, da je pravična in svobodnaSlovenija stvar drugih; češ da se preprostih državljanov to ne tiče, saj nisopolitiki. Prav tisti, ki najbolj glasno pravijo, da jih politika prav nič nezanima, ne ena in še manj druga, pomagajo s svojim ‘vsegliharstvom’ ohranjatinevzdržno, že brezupno ekonomsko, politično, moralno stanje v naši domovini.TV-verniki pa še naprej vdano sedijo pred ekrani, ko so dnevna poročila inverjamejo. To, kar je rečeno na TV, je sveta resnica.Še sreča, da je narodova sredicanenačeta. Morda prav zato, ker je v svoji majhnosti plemenita in neuničljiva, zavedno, navkljub vsem zgodovinskim ‘izmom’ in starim televizijam.Tudi zato, zaradi neuničljivegaupanja, drugi del govora posvečam slovenski televiziji, ki jo prav tako kotsodstvo, že ves čas obvladujejo komunisti. Zanimivo, slovenska TV je moj letnikin bo 28. novembra stara že 57 let. Slovenska ‘nacionalka’ naj bi bila zavod sposebnim družbenim, kulturnim, socialnim pomenom za vse Slovence. Pa ni. Zato, ‘bogdaj, da bi crknil televizor’, ta, ki nam pere možgane že 57 let in naj živiNova TV, prva v službi resnice. O, da bi ji uspelo! Težko bo, glede na medijske napade žeod trenutka, ko se je šele slutilo, da bo nastala. Čestitam vsem, ki stekakorkoli pripomogli, da se TV projekt ‘vse je mogoče’, oz. ‘nemogoče jemogoče’, uresničuje. Želim, da bodo uredniki in novinarji zmogli ohranitipokončno, pogumno, objektivno in modro držo pri poročanju iz studia ali sterena, doma in po svetu. Držim pesti, da bodo pravočasno odkrili in izničilivse notranje infiltrirane in zunanje rušilce resnice. Na stari TV, med katere uvrščamtudi TV programe profitnih TV: Pop, Svet in Planet, je vrsta poštenih in vrhunskihnovinarjev, profesionalnih mnenjskih voditeljev, toda niti z Viktorji obtežen Bobovnik,niti večjezični Bergant ne moreta prikriti, le zakaj bi, da pripadata levipolitični opciji, ki se ji spretno prilizujeta in le navidezno sta kritična donje. Stara TV manipulira, podtika,ignorira, prireja. Zasmehuje, ponižuje, blati nasprotnike levice, ne glede nato, ali so na oblasti ali v opoziciji. Zanimivo, dosledno meče polena pod nogedesni opoziciji, izrazito od razpada pomladnih sil, nasprotno pa je navijaška,servilna, poslušna in ubogljiva, ko gre za levičarje. Kamera in montaža stavsemogočni. Staro TV-omrežje je iz dneva v dan bolj manipulativno in oportuno. To se jasno kaže nas primeruZdružene levice. Takšne zaslombe dominantnih medijev nima trenutno nobena drugapolitična skupina. In jasno je, da ima medijsko podporo zato, ker je po voljizdružb, kakršna je Forum 21. Njegov vodja in bivši predsednik države MilanKučan je celo izjavil, da mu je ta stranka najbližje. V tem smislu ima uspehZdružene levice podobne korenine kot uspeh Cerarjeve stranke. Luka Mesec jeravno tako medijski produkt kot Miro Cerar.Studio City že desetletjazapolnjuje na nacionalki osrednji ponedeljkov termin. Kaj če bi naslednjihdvajset let gledali vsak ponedeljek ob 21.00 Prečevalce, Marcela Štefančiča paob torkih malo pred polnočjo? Omenila sem samo en, vendar v nebo vpijoči primerprogramske neuravnoteženosti.V aktualnih novicah na stari TV ženekaj časa prednjačijo novice o beguncih. Na eni strani opažam odsotnostdialoga med različno mislečimi in na drugi strani medijsko enostransko enoumje,kjer ni prostora za drugačne ideje. Gre za popolno vdajo v šibkost volje,zakamuflirano s formalizmom in leporečjem brez vsebine; nastopaštvo iz pozicijemoči nasproti drugače mislečim, ki so bili po naročilu stigmatizirani kotnestrpni nacionalisti. Zato vsem slovenskim televizijamizrekam iz srca: ‘Bog daj, da bi crknu televizor!’ Slovenci potrebujemo NOVOTV, prvo v službi resnice.Ker mi letos še ni uspelo priti nena Teharje, niti v Hudo Jamo, mi dovolite, da končam z verzi BranetaSenegačnika o anonimni Teharski žrtvi v tiho slavo preživelim in vsem njihovimpomorjenim sotrpinom.