Jezik predstavlja bit naroda, iz katere rasteta narodna zavest in kultura

Večjezičnost je eno od temeljnih načel Evropske unije, saj je v njej 24 uradnih jezikov, približno 60 regionalnih in manjšinskih jezikov ter več kot 175 jezikov priseljencev. Po vsej Evropi se spodbuja k učenju več jezikov v katerikoli starosti, v šoli ali izven nje. Mnogi jeziki imajo 50.000 ali več besed, toda posamezni govorci navadno uporabljajo le majhen delež celotnega besedišča. Večina evropskih jezikov spada v tri jezikovne skupine: germansko, romansko in slovansko jezikovno skupino. Glavnina evropskih jezikov uporablja latinico, nekateri slovanski jeziki pa cirilico. Grščina, armenščina, gruzijščina in jidiš uporabljajo svojo pisavo. »Pogovarjaj se z mano«, je slogan, ki se za Dan jezikov uporablja že od leta 2003.

Jezik je neločljiv del vsakega človeka, je sestavni del naše človeškosti, naše suverenosti. Je pa tudi družbeni konstrukt, sredstvo sporazumevanja in temelj kulturne identitete. Pot slovenskega jezika je bila pot slovenskega naroda do politične enakopravnosti. Pot ni bila lahka, zato moramo kot narod še toliko bolj ceniti naš, slovenski jezik in ga ohranjati. Vse to je odvisno od naše kultiviranosti, kulturnosti, od našega prizadevanja in pristne želje po obvarovanju našega jezika. Slovenščina je tudi edini jezik v EU, ki ima dvojino. Vsak narod se mora toliko kulturno izobraziti, da obstoj njegovega maternega jezika ni nikoli ogrožen. Tudi jezikovna vzgoja bi morala vsem mladim na stežaj odpreti vrata na polje kulturnih vrednot. Bogatitev lastnega jezika, besednih zvez in terminologije se odraža v branju. Branje je resnično okno v svet, ker človeka izpopolnjuje.

Učenje dodatnih jezikov pa prinaša koristi tako mladim kot tudi starim. Jeziki so tudi neprestano v stiku in eden na drugega vplivajo na več načinov. Znanje tujih jezikov pospešuje miselne procese, širi obzorja, omogoča stike z drugimi ljudmi in njihovimi kulturami. V današnjem času, času informacijske tehnologije, ko je v vsakdanji rabi uporaba svetovnega spleta, gledanje tujih televizijskih programov, obiskovanje različnih držav lahko neznanje vsaj enega tujega jezika predstavlja veliko oviro. Evropska praksa je zato zelo naklonjena zgodnjemu učenju tujega jezika in spodbujanju, da bi vsak državljan Evropske unije poleg maternega znal vsaj dva tuja jezika. Vsaj polovica svetovnega prebivalstva je dvojezičnega ali večjezičnega, kar pomeni, da govorijo ali razumejo dva ali več jezikov. V državah Evropske unije je angleščina najpogosteje poučevan tuj jezik, sledi francoščina, nemščina in španščina. Znanje tujih jezikov odpira vrata tudi v študijsko in poklicno mobilnost. V Sloveniji se znanje tujega jezika krepi z jezikovnimi delavnicami, zgodnjem poučevanjem tujega jezika v vrtcu in v osnovnih šolah.

Andreï Makine je v lanskoletnem maturitetnem romanu Francoski testament zapisal globoko misel pripovedovalca in njegov pogled na jezik: »Jezik, ta skrivnostna snov, nevidna in vseprisotna, ki je s svojo zvočno substanco napolnjeval sleherni kotiček sveta, ki sva ga odkrivala. /…/ Predvsem pa je kot čudežni cepič drhtel v najinih srcih, že prekrit z listi in cvetovi, in v sebi nosil zametek celotne civilizacije /…/.«

Naj bo ob letošnjem evropskem dnevu jezika zavedanje za njegovo ohranjanje in spodbujanje večjezičnosti še bolj trdno, kajti narod brez jezika, je narod brez obstoja. Jezik predstavlja zemljevid neke kulture, je njena duša, iz katere rastejo in vodijo misli. Iskrene čestitke ob evropskem dnevu jezikov.

Iskrene čestitke ob evropskem dnevu jezikov.