Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je kot mednarodni dan materinščine razglasila 21. februar, ta dan pa obeležujemo vse od leta 2000 dalje. Dan je namenjen predvsem poglobljenem zavedanju pomembnosti jezikovne in kulturne raznolikosti. Obeležujemo ga v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik.
Koliko različnih govorjenih jezikov je na svetu, si jezikoslovci niso povsem enotni, ocene pa so, da nekje med 4.000 in 10.000, pri čemer niso upoštevana narečja. Nekateri jeziki predstavljajo materinščino za petdeset ali več milijonov ljudi, drugi jeziki so materinščina manjšega števila govorcev, vendar so prav vsi jeziki, ne glede na število govorcev, enakovredni in enako dragoceni.
Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga v zgodnjem otroštvu običajno naučimo kot prvega in se v njem najlažje izražamo, zato ga imenujemo tudi prvi jezik. Je najpomembnejša prvina posameznikove identitete, je jezik naše osebnosti, sanj, čustev, naše kulture. Prav je, da o njem govorimo ljubeče, z besedami in emocijami, ki smo se jih naučili od svojega izvirnega učitelja - matere.
Naša materinščina, naša slovenščina in naša beseda je tisto, kar smo v preteklosti izbrali, da bi v njej stali in obstali, postala je naš tempelj. Slovenščina je preživela mnogo pritiskov, tako od zunaj kot tudi znotraj jezika. V našo materinščino se od zunaj plazijo (tako nekoč kot tudi danes) germanizmi, italianizmi, zaradi zmeraj večje globalizacije pa tudi amerikanizmi. Slovenski jezik pa gnetejo tudi pritiski od znotraj: popačenke, skovanke, prestopnice, ponemarjenke. Pa vendar, jezik je živ! Sprejema, spravlja in odpravlja besede in zapisuje nove. Slovenščina je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo postala enakopraven jezik vseh držav članic. Bodimo ponosni na to.
Naša slovenščina res lepo zveni. Je bogata v svoji raznovrstnosti, je velik jezik kot katerikoli drugi, je polna in popolna v sebi. Upajmo si biti ponosni na svoj jezik, na našo materinščino! Negujmo in čuvajmo vse, kar nam ta naš čudovit slovenski jezik prinaša, ohranjajmo njegove posebnosti (dvojino, ta poseben zvon, ki poje v ritmu srca) in praznujmo današnji dan v objemu naše materinščine.
