Jesenska razprodaja Slovenije

V zadnjem letu se je v Sloveniji spremenilo marsikaj. Postali smo eni glavnih poražencev svetovne krize v Evropi. Ne samo zato, ker vlada predvsem čaka, kaj bodo storili drugi, ampak tudi zato, ker tudi tisto, kar vlada s težavo le predlaga, prinaša Sloveniji samo posledice in skoraj nobenih pozitivnih učinkov. Čeprav so vsi relevantni analitiki, domači in tuji, napovedovali, da Slovenija ne bi smela občutiti resnih posledic krize, nas ta najbolj tepe. Vprašanji zakaj in zaradi koga, se ponujata sami od sebe.  

Slovenija je bila prva republika, ki je zapustila staro “Jugo”, se osamosvojila in odveslala proti demokratični Evropi. In jo tudi dosegla ter začela živeti z njenimi polnimi pljuči – s skupno valuto, “Šengnom”, direktivami, …

Žal pa postaja čedalje bolj jasno, da se vrača nostalgija po starih časih. Po časih, ko je Slovenija morala krepko nadpovprečno sodelovati pri razvoju bratskih republik in odpravljanju njihovih težav. Sedaj so to sicer samostojne države, velikodušnost Slovenije pa ostaja. Zakaj, ni nikomur jasno.

Zaradi osamosvojitve in tistih, ki niso hoteli sprejeti ponudbe nove slovenske države in v nerazumno dolgem roku niso hoteli urediti svojih statusov, je Pahorjeva vlada z nesprejetjem ustavnega zakona zagotovila vsem tem “neresnežem” trajno možnost, da od države izterjajo odškodnine za domnevne krivice. Njihovo število se še povečuje in piše se o zneskih, ki dosegajo celo 1mlrd eur oziroma okrog 3% BDP. Pomenljivo je, da Ministrstvo za notranje zadeve, ki je preiskovanec ustanovljene preiskovalne komisije v tej zadevi, noče preiskovalni komisiji niti sporočiti zahtevanih podatkov. Mar se ministrica Kresal in njeni podporniki bojijo, da bi kaj neprijetnega ugotovila?

Po osamosvojitvi Slovenije je Hrvaška naredila celo vrsto enostranskih korakov in dejanj na slovensko-hrvaški meji, s katerimi prav gotovo ni prispevala k dobremu vzdušju ne ob meji in ne med državama. Spomnimo se samo številnih incidentov na kopenski in morski meji, postavljanja Hrvaških mejnih točk, vzpostavljanja policijskih nadzorov na slovenskem ozemlju, posega v gozdove, …

Sedaj pa se pospešeno uresničuje tudi zapis v eni izmed knjig predsednika Türka, da je Slovenija pomorsko prikrajšana država. Če tako zapiše predsednik, bo to predsednik vlade že uresničil, saj ni težko. Za to se pa ja ni potrebno trdo pogajati s Hrvati. To pride samo od sebe. Potrebnih je le nekaj lepih posnetkov z nasmeški in izbranimi pozami.

Ne moremo prezreti niti obljub in truda nekdanjega predsednika Kučana, ki se je zelo zavzemal, da Trdinov vrh postane hrvaški, …
Te dni pa smo priča, da predsednik vlade Pahor in Vlada nekatere zadeve, ki so stvar sukcesije in nasledstvenih pogajanj in so za Slovenijo že doživele ugoden in dokončen epilog celo na Evropskem sodišču – npr. vprašanje hrvaških in drugih varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, ponovno prejudicirata in obljubljata poplačilo ca. 170 mio eur zahtev hrvaških varčevalcev v predpristopnem procesu Hrvaške. Zakaj, ni nikomur jasno? Morda le bivšemu predsedniku Kučanu, ki je tudi tu imel drugačno mnenje kot vse dosedanje vlade, razen zadnje, Pahorjeve. Sporazum o nasledstvu je podpisan in je to vprašanje že urejeno. Sprašujemo se, ali vstopa v EU Slovenija ali Hrvaška?

Odgovor o tem, kaj bo z jedrskimi odpadki iz krške nuklearke, se ponuja sam od sebe.

Slovenija bo tista, ki bo prevzela, uredila ali odkupila vsa hrvaška bremena, tako tista, ki so pomembna za vstop hrvaške v EU, kakor tudi tista, ki so stvar “delilne bilance” nekdanjih republik bivše Jugoslavije. Hrvaška bo lahko vstopila v EU večine bremen prosta, saj jih bo na svojo grbo po odločitvi Pahorjeve vlade prevzela, uredila in plačala Slovenija. Le čemu?

Kaj vse je naš predsednik vlade Pahor še obljubil hrvaški kolegici Kosorjevi in vodji največje hrvaške opozicijske stranke SDP Milanoviču, vedo le Hrvati. Nam, državljankam in državljanom Slovenije, ki bomo to plačevali in tudi plačali, ni vredno niti omeniti. Prezirljivost brez primere.
 
Predsednik vlade Borut Pahor je pred dnevi ponovno presenetil in postavil parafrazirano “kraljevsko” dilemo sončnega kralja: Hrvaška ali jaz (moja kariera). Jaz imam prav in ne številni drugi pravniki, politiki in večina javnosti – tako lahko razumemo njegovo izjavo. Očitno je za našega predsednika vlade Pahorja vstop Hrvaške v EU pred vsemi drugimi zadevami Slovenije, saj dela predvsem za Hrvaško.

Lahko Hrvatom, ko imajo tako uslužnega podpornika.

Jože Tanko
vodja poslanske skupine SDS