Jerovšek o slovenski zunanji politiki

Na današnji novinarski konferenci je poslanec SDS Jožef Jerovšek govoril o zunanjepolitičnih temah prve polovice letošnjega leta, predvsem pa o aktivnosti vlade na področju hrvaško-slovenskih odnosov.  Jerovšek je v začetku povedal, da  je bil “avgust v prejšnjih letih mesec incidentov in politike izvršenih dejstev s hrvaške strani. Na srečo je dosedanji potek tega obdobja letos drugačen. Zasnovan je tudi s slovenskimi aktivnostmi.” Kot je bilo opaženo tudi s strani prvaka opozicije, je Slovenija zavzela aktivno vlogo. Slovenska diplomatska pobuda je logično nadaljevanje prizadevanj in aktivnosti slovenske vlade v predhodnem obdobju. Slovenija nikdar ni vodila pasivne politike kljub nekaterim kritikam v preteklosti. Po prepričanju Jerovška je pobuda za reševanje v tem času logična tudi zaradi tega, ker bo drugo leto Slovenija predsedujoča in bi se težko osredotočala na urejanje dvostranskih vprašanj. “Gotovo bi bila deležna opazk, da predsedovanje izkorišča za takšne in drugačne diplomatske pritiske.” Jerovšek je v nadaljevanju naredil kratek pregled predhodnih aktivnosti sedanje slovenske vlade. Poudaril je, “da je po obdobju pasivnosti Ropove vlade, sedanja vlada Hrvaški nakazala politično voljo za bilateralno urejanje odprtih vprašanj.” Za Slovenijo je bila pomembna Brionska izjava, ki ima še poseben pomen v luči slovenske pobude in sprejemanja mednarodnega pravnega telesa kot možnega posrednika med dvema državama. Poudaril je še, da je bila politika podpore Hrvaški pri približevanju EU v začetku pogajanj pravilna. Gre za enak strateški interes in s tem tudi pozicioniranje nasproti državam EU, kjer Slovenija nastopa kot pošten kredibilen partner. Slovenija je v tem obdobju tudi uspešno dosegla zavezo za Hrvaško v EU, da točka ‘ribolovna cona’ ne velja za države članice EU.  V nadaljevanju je poslanec Jerovšek še povedal, da je izjemno pomembna tudi odločna reakcija na nadaljnje hrvaške poskuse politike izvršenih dejstev. V tem obdobju je Slovenija prepričala evropsko javnost in evropska pravosodna telesa o sukcesijski naravi problema varčevalcev Ljubljanske banke. Naj opozorim na neuspešne tožbe hrvaških varčevalcev pred evropskimi sodišči. Narejena je bila tudi jasna bilanca terjatev slovenskih pravnih oseb do hrvaških bank in pravnih oseb, ki so po teh podatkih večje od terjatev hrvaških varčevalcev.  Po prepričanju Jerovška je “izjemno pomembna tudi izdelava Bele knjige, ki daje osnovo za samozavest slovenske politike in njeno pripravljenost, da pri urejanju medsebojnih vprašanj sodelujejo tudi mednarodna pravosodna telesa. Seveda je pri tem potrebno poudariti tudi, da je Slovenija z notami in na druge načine opozarjala na  ničnost enostranskih hrvaških posegov in dejanj.” V tem obdobju je Republika Slovenija zgradila podobo resnega in kredibilnega člana EU, ki si ustrezno prizadeva za reševanje dvostranskih vprašanj. Slovenija je v tem obdobju izboljšala mednarodno pozicijo. Opažena je vloga Slovenije pri reševanju nekaterih problemov in vloga za rešitev vprašanj na zahodnem Balkanu. Slovenija se tudi mednarodna afirmirala v pripravah za predsedovanje, kjer bo predsedovala kot prva izmed novih članic EU.  Jerovšek se je na koncu ponovno dotaknil diplomatske pobude, ki je “poenotila slovensko politiko in naletela na pozitivne reakcije. V luči krepitve enotnih pogledov na reševanje odprtih vprašanj med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je po mnenju SDS zelo pomembno petkovo srečanje predsednika vlade s predsedniki parlamentarnih strank. V SDS se zavedamo, da je dobra informiranost in sodelovanje slovenske politike pri tem vprašanju izjemno pomembno za slovensko pogajalsko pozicijo. Zato bomo redno opozarjali na slabe namene redkih posameznikov, ki hočejo doseženo enotnost minirati. Po našem mnenju je potrebna državotvornost vseh političnih faktorjev, saj gre za izjemen državni interes”, je še dodal Jerovšek.