Jeraj: "Več sredstev ne pomeni nujno večje učinkovitosti"

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. ALENKA JERAJ: “Hvala za besedo. Torej Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je bilo eno bolj aktivnih ministrstev v tej vladi, čeprav pa ni uresničilo prav veliko programa, ki ga je napovedalo. Vendar nekateri ukrepi so lahko ali pa jih lahko ocenjujemo kot pozitivne, vendar jih ocenjujemo tudi kot bolj kratkoročne, ne pa ukrepe, ki bi vodili k strukturnim premikom, omogočili večjo fleksibilnost in tudi nastajanje novih delovnih mest. Kljub nekaterim ukrepom in interventnim zakonom, se število brezposelnih vse bolj približuje številki 100 tisoč. Ob koncu oktobra 2009 je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 94.591 brezposelnih oseb, kar je 51% več kot oktobra 2008. Oba omenjena interventna zakona o delnem subvencioniranju polega delovnega časa in Zakon o delnem povračilu nadomestila plače sta bila ugodno sprejeta pri delodajalcih in napovedali ste, da s tem ohranjamo 20 tisoč delovnih mest. jaz mislim, da bi jih lahko morda tudi več, če bi po vzoru Nemčije recimo sprejeli zakon o kratkotrajnem delu ali še kaj podobnega. Dnevnik danes poroča, da ob upoštevanju anket o brezposelnih, pa je ta številka brezposelnih celo višja, ocenjujejo na 110 tisoč brezposelnih. Predsednik vlade je v teh dneh napovedal, da je naš cilj oziroma vaš cilj 120 tisoč brezposelnih. Tukaj dobi človek občutek, da ste že vdali in ne mislite nič več narediti, da bomo do te številke res prišli, kajti ponavadi se cilje bolj smelo postavlja, ker se potem tudi bolj smelo lotimo reševanja problemov. Zato me zanima, kakšna je vaša napoved glede brezposelnosti v naslednjih treh mesecih in katere ukrepe načrtujete v tem času za zmanjševanje brezposelnosti?”
 
DR. IVAN SVETLIK: “Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospa poslanka in poslanke in poslanci. Odgovor je naslednji. V letu 2009 se je na Zavodu za zaposlovanje v prvem trimesečju prijavilo 29 939 brezposelnih oseb, odjavilo pa 16 496(?) brezposelnih oseb. Ocenjujemo, da bo v letošnjem prvem trimesečju priliv na zavod manjši približno za tretjino. Odliv pa enak lanskemu ob predpostavki 97 tisoč brezposelnih, konec leta 2009, bo tako konec marca 2010 v Sloveniji brezposelnih približno 101 tisoč oseb. Ker se bodo negativni trendi na področju zaposlovanja kljub napovedi Vlade Republike Slovenije za makroekonomske odnose ob minimalni pozitivni gospodarski rasti v letu 2010 nadaljevali, je v okviru proračuna za leti 2010 in 2011 povečan obseg sredstev za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. V ta namen smo na ministrstvu za obe leti pripravili nekatere nove programe in pa tudi okrepili izvajanje obstoječih. Tako je v predlogu načrta ukrepov za 2010 in 2011, v letu 2010 namenjenih 134 milijonov evrov za aktivno politiko zaposlovanja. Od tega 64,4 milijone iz integralnega proračuna in 69,6 milijonov iz sredstev za izvajanje operativnega programa razvoja človeških virov, torej iz evropskega socialnega sklada. V letu 2011 pa je ta obseg 103,5 milijona načrtovan, od tega 62 milijonov iz Evropskega socialnega sklada in 41 milijonov iz proračuna. Pri čemer pa moram dodati, da je treba spremljati porabo sredstev kot tudi gibanje brezposelnosti, tako da bomo vsebinsko prilagajali te programe in po potrebi v letu 2011 glede na situacijo tudi zahtevali dodatna sredstva, če bodo potrebna. V predlaganem načrtu ukrepov zaradi kriznih razmer in potreb na trgu dela znatno presegamo okvirno planirana sredstva za obdobje 2007-2013. Tako da smo za leto 2010 planirali, če primerjamo, le 68,2 milijona in za leto 2012 69,6 milijona evrov. Vendar, kot rečeno, je treba prilagajati te ukrepe stanju na področju zaposlovanja. Kar zadeva vsebino ukrepov ostajamo pri štirih glavnih skupinah ukrepov, ki so sicer poznani, notranje pa posamezne ukrepe dodajamo oziroma povečujemo njihov obseg glede na to, katera skupina na trgu delovne sile je bolj izpostavljena oziroma potrebuje več pomoči. Tako imamo v prvi skupini svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve, standardne ukrepe v drugi skupini, usposabljanje in svetovanje, ta skupina ukrepov se bo najbolj okrepila tudi finančno in po številu vključenih. V tretji skupini so ukrepi spodbujanja zaposlovanja in samozaposlovanja in v četrti skupini programi za povečanje socialne vključenosti s poudarkom na programih javnih del, ki jih tudi načrtujemo podvojiti, kar zadeva število vključenih v prihodnjem letu. V celoti gledano bo v izvajanje teh ukrepov v letu 2010 vključenih preko 78.000 oseb in od tega bo vsaj 16.000 neposrednih zaposlitev preko programa subvencij za zaposlovanje, samozaposlovanje in javnih del. V letu 2011 je planiranih nekoliko manj vključitev, 52.000 in 13.000 zaposlitev iz teh programov. Hkrati naj dodam, da do konca marca 2010 se lahko podjetja še vedno prijavljajo v oba interventna ukrepa. Glede vprašanja o strukturnih premikih pa lahko dodam, da so ti zakoni, ki jih pripravljamo s tega področja, tik pred objavo in bodo prišli tudi na vaše klopi. To je Zakon o minimalni plači, o delovnih razmerjih in o trgu dela.”

ALENKA JERAJ: “Hvala, minister. Me veseli, da se ne strinjate s predsednikom vlade, ki je napovedal 120.000 in imate vi bolj optimistično številko. Mi smo pohvalili ob sprejemu proračuna, da se namenja več sredstev za aktivno politiko zaposlovanja in za vse tiste ukrepe, ki bi spodbujali zaposlovanje. Ob tem me pa zanima oziroma ni nujno vedno več sredstev tudi boljša poraba le-teh oziroma večja učinkovitost in me zanima sploh pri programih samozaposlovanja ali potem ti ljudje tudi pridobijo neko ustrezno podjetniško znanje, ker če mi v začetku jim nekaj damo neka zagonska sredstva je to že v redu, ampak ali bo to potem trajalo in bo to pomenilo neko dalj časa trajajočo zaposlitev, ker kot rečeno samo več sredstev ne pomeni nujno tudi večjo učinkovitost. Napovedali ste spremembo Zakona o delovnih razmerjih, torej ta zakon smo spreminjali že v prejšnjem mandatu prav z namenom, da zagotovimo večjo fleksibilnost in razbremenimo slovenskega delavca, ker je manj konkurenčen zato, ker je delo bilo tako obdavčeno. Zagotovo je pa treba v tej smeri nadaljevati in zato pogrešamo ali čakamo, da dejansko do tega zakona pride, ker se nam zdi to tudi ena največjih ovir, ki odvrača delodajalce, da na novo zaposlujejo. Omenili ste tudi Zakon o minimalni plači, tudi tu se strinjam, da je treba stvari postaviti na eno drugo izhodišče, ker če je tako majhno razmerje med nadomestilom za brezposelnost in minimalno plačo se potem vsak normalen res vpraša ali ni bolje, da dobivam subvencijo kot pa da grem delati in delam za minimalno plačo.”

DR. IVAN SVETLIK: “Hvala lepa. Zdaj kar zadeva učinkovitost teh ukrepov in konkreten program samozaposlovanja naj povem, da ta program teče v treh stopnjah, najprej informiranje, potem tudi preverjanje usposobljenosti teh kandidatov za samozaposlitev in tudi usposabljanje za to aktivnost za podjetništvo in v tem smislu mislimo ta program še v prihodnje tudi okrepiti. Evalvacija je pokazala za prejšnja leta, da je uspeh tega programa razmeroma visok, po dveh letih, ko so vstopili v samozaposlitev je bilo 70% teh podjetij še zmeraj aktivnih, kar je primerjalno gledano z drugimi državami, ki imajo podobne programe, visok odstotek. Bomo pa še ta program dopolnjevali zlasti v tem smislu, da bi ponudili samozaposlenim pomoč tudi potem, ko že začnejo s svojim podjetniškimi aktivnostmi, tako da bi v tem začetnem obdobju, to je največ težav po navadi bi imeli več pomoči. Sicer pa mislimo tudi okrepiti evalvacijo drugih programov, tako da bi imeli potem bolj natančne podatke o učinkih, ki jih sicer tudi spremljamo. Zdaj, kar zadeva sistemske ukrepe naj pa dodam tisto kar sem že prej hotel, da so deloma povezani s pogovori s socialnimi partnerji v naslednjih dneh in tednih, ko bi želeli, da na osnovi izhodišča, ki mu pravimo varna fleksibilnost dosežemo sporazum od nekaterih premikih na področju trga dela, Zakona o delovnih razmerjih pa tudi minimalne plače.”