Jeraj: "Čaka nas še veliko dela, da bi izkoreninili korupcijo."

Poslanka SDS Alenka Jeraj o korupciji v Sloveniji. Po raziskavi svetovalnega podjetja Ernst & Young, ki je bila objavljena pred tednom dni, naj bi bila korupcija v evropskem gospodarstvu običajna praksa. Slovenija se je uvrstila kar na prvo mesto, kar nam zagotovo ni v ponos. Je pa izraz stanja, v katerem smo.Zakaj?V SDS že leta opozarjamo, enako smo storili tudi na zadnjem kongresu, da so se iz prejšnjega sistema ohranila, ponekod celo okrepila, omrežja, ki odločajo o mnogih javnih zadevah, ki tangirajo večino državljank in državljanov. To ni prav, saj posamezniki in skupine, ki so delovala v prejšnjem nedemokratičnem režimu, ne bi smele imeti nobene moči, če želimo transparentno in pošteno odločanje o javnih zadevah.V nasprotju s tem smo samo v zadnjih letih lahko videli več posameznikov, ki niti ne skrivajo več, da imajo veliko “neformalno” moč. Eden takih je npr. Drago Isajlovič. Gospod je letnik 1950, torej je danes star 63 let. Bil je uslužbenec nekdanje Službe državne varnosti, ki je kršila človekove pravice, sodeloval je pri aretaciji Janeza Janše, ki so jo takrat Slovenci obsodili in ji množično nasprotovali, kar je pripeljalo do procesov demokratizacije države oz. do razpada Jugoslavije in osamosvojitve Slovenije. Tak človek ne bi smel imeti danes nobenega vpliva na družbeno dogajanje, še manj na odločitve, povezane s politiko, gospodarstvom …Podobno je z lobistom Janezom Zemljaričem, za katerega pravijo, da iz svoje pisarne podjetja Eti Par, družbe za poslovno svetovanje, d. o. o., s sedežem v ljubljanskem WTC vodi marsikaj. Sestajanje, klicanje, prepričevanje ljudi na pomembnih položajih je njegov vsakodnevni delavnik. Gospod je letnik 1928, torej je danes star 85 let. V nekdanjem nedemokratičnem sistemu je bil varovanec Ivana Mačka Matije, vodil je UDBO, ki jo je sodišče označilo za “zločinsko organizacijo”. Je nekdanji podpredsednik jugoslovanskega Izvršnega sveta. Je lobist in je sodeloval pri načrtovanju različnih projektov, med drugim tudi v zdravstvu, kjer so “taki” svetovalci pri večini investicij dobro zaslužili, mi davkoplačevalci, pa smo jih preplačali. Lobist Zemljarič je ustanavljal družbe v davčnih oazah in zanimivo bi bilo izvedeti, koliko denarja ima shranjenega v bankah v tujini. Pred časom je izšla knjiga publicista Igorja Omerze 88 stopnic do pekla, ali Kako je Zemljaričev Janez ugrabil srbskega in mednarodnega poslovneža Bato Todorovića let 1975 v Italiji. Družina pokojnega Todorovića je v Beogradu, na osnovi dokumentov iz knjige, sprožila postopek razveljavitve sodbe in zahtevala rehabilitacijo očeta.Omenjena naj bi vplivala na odločitve Agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, ki je razpolaga s premoženjem države v času Pahorjeve vlade, ko je Agencijo vodila članica SD Dagmar Komar. Pahor ju je zato prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije. In kaj se je zgodilo, saj je od te prijave minilo že dve leti? Še nič, čeprav bi pričakovali, da bi bila prijava predsednika vlade Pahorja obravnavana prednostno. Ali pa ima gospod Klemenčič preveč drugega dela?Po spletu kroži anonimka z informacijo o računu Štefke Kučan v Mehiki, na katerem ima 220 mio evrov? Na podlagi tega lahko brez težav poleg omenjenih “zakulisnih” igralcev dodamo nekdanjega predsednika Slovenije, v prejšnjem režimu pa predsednika Zveze komunistov ter predsedstva Slovenije Milana Kučana. Saj najbrž nihče ne verjame, da je njegova soproga uspela privarčevati toliko milijonov. Poleg tega, da gre za “precej” stare gospode, so to gospodje, ki so imeli pomembne položaje v prejšnjem, nedemokratičnem režimu in z novo, demokratično državo bi se morala njihova politična pot končati in njihov vpliv popolnoma prekiniti. Vsi ti so blizu strank levice; finančni minister Pahorjeve vlade dr. Križanič je gospoda Isajloviča vzel za svetovalca. Potem je slednji moral, zaradi pritiskov javnosti pa tudi predsednika vlade odstopiti, ampak že to, da je nekdo sploh pomislil nanj in računal na njegove nasvete, je nerazumljivo. Zaradi takih gospodov smo Slovenci za nekajkrat preplačali avtocestni križ, investicije v zdravstvu, pa tudi na vseh drugih področjih. Lahko bi napisala še kaj o Božu Dimniku in še o kom, vendar upam, da se z njimi ukvarjajo Nacionalni preiskovalni urad ter policija in tožilstvo.Stanje, v kakršnem je Slovenija danes je logična posledica navedenega. Vzrok pa v tem, da povezav in zakulisnega dogajanja nismo prekinili z demokratičnimi orodji. Resolucija 1096, ki jo je leta 1996 sprejela Parlamentarna skupščina Sveta Evrope o nujnosti razgradnje dediščine totalitarnih komunističnih sistemov opozarja: “Nevarnosti v primeru neuspešnega prehodnega procesa je veliko. V najboljšem primeru bodo vladali oligarhija namesto demokracije, korupcija, namesto vladavine prava in organiziran kriminal namesto človekovih pravic. V najslabšem primeru bi bila posledica lahko žametna obnovitev totalitarnega režima, če ne celo strmoglavljenje porajajoče se demokracije.” Točno takšno stanje imamo danes v Sloveniji. Na vseh ključnih področjih imamo zaradi navedenega težave; v sodstvu, medijih, gospodarstvu, zdravstvu, …Tisti, ki so pridni, delajo pošteno, pošteno plačujejo davke, so čedalje bolj obupani in se jim zdi neumno, da delajo vse prav. Pri tem, da nikoli ne vedo, ali res delajo vse prav, saj se zakonodaja pogosto spreminja, uradniki odločajo v enem primeru tako, drugič drugače. Normalno bi moralo biti, da bi tisti, ki je nekaj naročil in je nekdo storitev opravil, to pošteno plačal. Pa ni (več) tako. Naročnik enostavno odlaša s plačilom ali pa reče, “pa me toži, ne bom ti plačal”. Tako ne gre. In ker sodstvo ter druge institucije svojega dela niso opravile in takoj sankcionirale takšno početje, se je vse skupaj “razpaslo” in je sedaj nemogoče hitro in enostavno narediti red.Plačno nedisciplino moramo odpraviti in narediti red tudi na drugih področjih.  Ne zaradi tistih, ki nas gledajo ali zaradi EU, zaradi nas samih in naše prihodnosti.Tisti, ki vedo za korupcijo, kazniva dejanja, goljufije, bi morali le te prijaviti organom pregona. K sreči čas dela za nas, saj se ne more več zgoditi, da zadeve obležijo v predalu, da se nekje izgubijo, saj je več ljudi obveščenih, marsikatere evidence in podatki javni … Poleg tega so bolj aktivni tudi novinarji in sprašujejo o posameznih zadevah. Nekaj se je naredilo tudi na specializaciji in izboljšanju javne uprave (davčni sodelavci, inšpektorji, policisti, tožilci …), vendar jih je treba ves čas dodatno izobraževati, povezovati različne organe in podatke med seboj. Na tem področju se premikamo v pravo smer, vendar tudi tu prepočasi.  Sama sem to opazila, ko sem vodila preiskovalno komisijo, ki je preiskovala ravnanja in posle ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Davčna uprava je odlično opravila svoje delo, tudi Urad za preprečevanja pranja denarja. Kot komisija smo junija 2011 podali ovadbo na tožilstvo, enako je storila Davčna uprava januarja 2012. Danes bi moral teči sodni postopek, pa se je zadeva zataknila nekje na tožilstvu. Zato sem bila pogosto kritična do generalnega državnega tožilca Fišerja, ki je posebno skupino za ta primer ustanovil 8 mesecev po tem, ko je preiskovalna komisija DZ podala ovadbo in 3 mesece po prijavi Davčne uprave.Zakaj je potreboval toliko časa, ko je bilo jasno, da gre za težek primer in moramo združiti vse organe, da se vse skupaj razčisti in sodišče ugotovi ali ovrže krivdo? Zaradi takih, očitnih zadev ljudje izgubljajo vero v pravosodni sistem. Imamo največ sodnikov na prebivalca v EU in obenem največ zaostankov. Nekaj očitno ne funkcionira. Prepričana sem, da je nekaj narobe v organizaciji dela sodišč. Ni vse zakonodaja. Na koncu so vedno ljudje, ki stvar naredijo dobro ali ne in sodstvo samo bi moralo znotraj svoje organizacije optimizirati procese, se organizirati tako, da bi bili čim bolj učinkoviti. Nekaj takšnih poskusov je bilo, a očitno je kritična masa zaenkrat premajhna in nekaterim sedanje stanje ustreza.Čaka nas še veliko dela, da bi izkoreninili korupcijo. Je pa naloga vsakega izmed nas, da po svojih močeh naredimo kar znamo in zmoremo. Vsaka sprememba se začne in konča pri posamezniku. V nadaljevanju objavljamo odziv Milana Kučana:”Po spletu kroži anonimka z informacijo o računu Štefke Kučan v Mehiki, na katerem ima 220 mio evrov? Na podlagi tega lahko brez težav poleg omenjenih “zakulisnih” igralcev dodamo še nekdanjega predsednika Slovenije /…/Saj najbrž nihče ne verjame, da je njegova soproga uspela privarčevati toliko milijonov.” (Alenka Jeraj: “Čaka nas še veliko dela, da bi izkoreninili korupcijo”, spletna stran SDS, 17.5.2013)

Štefka Kučan nima računa v Mehiki in nima milijonov evrov, ima le svojo pokojnino. Faksimile izpiska, ki so ga objavili na spletni strani podlupo.net, pa tudi na spletnih straneh Demokracije in Reporterja, je ponaredek. Demokracija je že prejšnji teden objavila, da sem resničnost teh trditev zanikal. Anonimka širi laži. Zato me čudi, kako poslanka SDS “na tej podlagi  brez težav”  izpeljuje svoje politične ugotovitve. Še bolj pa me čudi dejstvo, kako predstavnica slovenskega hrama demokracije brez težav pristaja na svojo aktivno vlogo pri širjenju neresnic. Anonimke pač terjajo dodatno preverjanje, ali pa vsaj nekaj zdrave pameti. Strinjam pa se z gospo Jeraj, da nas čaka še veliko dela, da bi izkoreninili korupcijo.    

Milan Kučan, 22.maj 2013