Jelka Godec:"Pomanjkljivosti in problemi na področju denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka."
nedelja, 1. 2. 2015Ali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predvideva kakšne spremembe na področju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev? Poslanka SDS Jelka Godec je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s socialno zakonodajo.
Leta 2010 je Državni zbor sprejel dva zakona na področju socialne politike: Zakon o socialno varstvenih prispevkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga imenujemo tudi Svetlikov zakon. Oba zakona sta začela veljati 1.1.2012.Z uveljavitvijo in izvedbo obeh zakonov so se kmalu začele kazati prenekatere anomalije in krivice Svetlikovega zakona, ki ga je sprejela takratna vladajoča koalicija. Uničujoči učinki so se pokazali predvsem za socialno razmeroma šibke družine.O pomanjkljivostih in problemih, ki se kaže z izvajanjem omenjenega zakona so nas seznanili tudi na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide iz Inštituta RS za socialno varstvo.V svojem vprašanju bi se omejila dva področja: na denarno socialno pomoč in na varstveni dodatek.V statističnih podatkih se število upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) od leta 2012 zvišuje. Od aprila 2014 dalje imamo več kot 75.000 prejemnikov DSP. Zanimiv je podatek, da med prejemniki prevladujejo samska gospodinjstva. Močno povečanje je opredeljeno tudi med aktivnim prebivalstvom med 27 – 50 let. Ta populacija predstavlja 56% odraslih upravičencev.Statistični podatki kažejo, da se je ob uveljavitvi Svetlikovega zakona od decembra 2011 do decembra 2012 zmanjšalo število prejemnikov varstvenega dodatka za 78%. Eden izmed razlogov je tudi zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičninskega prejemnika v korist RS in omejitve pri dedovanju. Nekaj malega zvišanja je med letom 2013 in 2014 vendar minimalno.Inštitut RS za socialno varstvo opozarja na zaskrbljujoč trend upadanja števila upravičencev do VD med starejšimi nad 66 let, posebej še nad 81 let. Ti ljudje nimajo zmanjšanih potreb ampak imajo problem z odločitvami o neuveljavljanju pravic.
Dejstvo je, da so pokojnine v Sloveniji nizke, da se mnogi starejši komaj preživijo s svojo pokojnino. Večina ima premoženje – nepremičnine, ki so si jih zaslužili, prislužili s svojim dolgoletnim delom. Prihaja do absurdnih situacij, ko imajo starejši v lasti nepremičnino – stanovanje, hišo, ki pa jo zaradi svojim minimalnih prejemkov ne morejo vzdrževati, nekateri nimajo niti za kurjavo, elektriko. Za varstveni dodatek pa ne želijo zaprositi, ker se ob tem RS knjiži na njihovo nepremičnino.Sprašujem Vas:
Ali glede na nastalo situacijo na področju DSP in varstvenega dodatka in glede na uradno študijo Inštituta RS za socialno varstvo predvidevate kakšne spremembe na področju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev?
Leta 2010 je Državni zbor sprejel dva zakona na področju socialne politike: Zakon o socialno varstvenih prispevkih in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki ga imenujemo tudi Svetlikov zakon. Oba zakona sta začela veljati 1.1.2012.Z uveljavitvijo in izvedbo obeh zakonov so se kmalu začele kazati prenekatere anomalije in krivice Svetlikovega zakona, ki ga je sprejela takratna vladajoča koalicija. Uničujoči učinki so se pokazali predvsem za socialno razmeroma šibke družine.O pomanjkljivostih in problemih, ki se kaže z izvajanjem omenjenega zakona so nas seznanili tudi na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide iz Inštituta RS za socialno varstvo.V svojem vprašanju bi se omejila dva področja: na denarno socialno pomoč in na varstveni dodatek.V statističnih podatkih se število upravičencev do denarne socialne pomoči (DSP) od leta 2012 zvišuje. Od aprila 2014 dalje imamo več kot 75.000 prejemnikov DSP. Zanimiv je podatek, da med prejemniki prevladujejo samska gospodinjstva. Močno povečanje je opredeljeno tudi med aktivnim prebivalstvom med 27 – 50 let. Ta populacija predstavlja 56% odraslih upravičencev.Statistični podatki kažejo, da se je ob uveljavitvi Svetlikovega zakona od decembra 2011 do decembra 2012 zmanjšalo število prejemnikov varstvenega dodatka za 78%. Eden izmed razlogov je tudi zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičninskega prejemnika v korist RS in omejitve pri dedovanju. Nekaj malega zvišanja je med letom 2013 in 2014 vendar minimalno.Inštitut RS za socialno varstvo opozarja na zaskrbljujoč trend upadanja števila upravičencev do VD med starejšimi nad 66 let, posebej še nad 81 let. Ti ljudje nimajo zmanjšanih potreb ampak imajo problem z odločitvami o neuveljavljanju pravic.
Dejstvo je, da so pokojnine v Sloveniji nizke, da se mnogi starejši komaj preživijo s svojo pokojnino. Večina ima premoženje – nepremičnine, ki so si jih zaslužili, prislužili s svojim dolgoletnim delom. Prihaja do absurdnih situacij, ko imajo starejši v lasti nepremičnino – stanovanje, hišo, ki pa jo zaradi svojim minimalnih prejemkov ne morejo vzdrževati, nekateri nimajo niti za kurjavo, elektriko. Za varstveni dodatek pa ne želijo zaprositi, ker se ob tem RS knjiži na njihovo nepremičnino.Sprašujem Vas:
Ali glede na nastalo situacijo na področju DSP in varstvenega dodatka in glede na uradno študijo Inštituta RS za socialno varstvo predvidevate kakšne spremembe na področju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev?