Jelka Godec: "Zahtevamo državo vseh državljanov."

“Želimo živeti v državi z urejenim pravosodjem, kjer bodo zakoni veljali za vse in ne le za peščico. Želimo državo, kjer ne bo sramotno nositi slovenske zastave,” je na shodu Odbora 2014 med drugim dejala poslanka SDS. V nadaljevanju objavljamo celoten govor Jelke Godec.”Spoštovani,hvala Odboru 2014 za dobro organizacijo zborovanj in za vztrajnost. Zahvala tudi vam, ki vsak dan prihajate sem in opozarjate na krivice. Sporočamo jim, da bomo vztrajali dan za dnem do konca.

Živim v slovenski vasi, ki je dala velikega domoljuba in zagovornika slovenskega naroda, jezika, kulture in človeka, ki je spoštoval slovensko zemljo. To je Anton Martin Slomšek, ki je v eni od pridig dejal:
/… V slovenjem jeziki moje ljube brate in sestre       
Slovence najraje vučiti ino želim, kakor hvaležen sin moje       
ljube matere, da kakor je moja prva beseda slovenja       
bila, naj tudi moja posledn[j]a beseda slovenja bo. Tudi       
vsak pošten Slovenc ravno to želi; mislim, da želite ravno       
to tudi vi.
Ne bodi vas sram da ste Slovenci; to naj bo       
naša čast; in naj nas naši sosedi le zaničujejo, oni ne vedo, kaj delajo. Ravno oni, ki nas zasramujejo, so tudi pred nekolkimi letmi Slovenci bili, kakor smo mi…/   
To je zapisal Slomšek v nekem drugem času ob neki drugi priložnosti. Mislim, da velja še danes.   
Živim v vasi, ki me s pogledom iz cerkvice na hribu ob vas, navdihuje s ponosom, da sem Slovenka. In v tej vasi so se leta 2012 pojavili, milo rečeno, žaljivi grafti s podobo Janše kot vodje nacistične stranke. Ko sem se februarja 2013 vrnila iz veličastnega zborovanja v Ljubljani, me je na gospodarskem poslopju ob hiši pričakala narisana velika rdeča zvezda. In kaj naj odgovorim otrokom, ki me vprašajo: »Zakaj nam to delajo?«

Živim v občini, kjer so živeli in delali veliki domoljubi skladatelji Ipavci. Njihova pesem Domovina:
/Bodi zdrava domovina,
mili moj slovenski kraj!
Ti prekrasna, ti edina,
Meni zemeljski si raj!/

je himna naše Občine.

In živim v občini, kjer občinski svet z županom na čelu leta 2011 ni premogel dovolj politične modrosti, da bi ob novem poimenovanju ulic eno izmed njih poimenoval pod dr. Jožetu Pučniku. Predlog svetnikov SDS je bil zavrnjen in ulico so poimenovali Lesna ulica. V razpravi je bilo postavljeno celo vprašanje: »Kaj ima Jože Pučnik z našo občino?«

Živim v državi, ki je dala mnoge zavedne Slovence, glasnike našega naroda.
In živim v državi, ki se je do njih obnašala mačehovsko in jih izgnala. Živim v državi, ki je obsodila človeka na podlagi indicev.
Spoštovani,
Kam so šla znamenja starodavne slovenske svobode in družbeno-politične kulture?
Kje so: svoboda, enakopravnost, resnica, spoštovanje, odgovornost, zvestoba, pravičnost, ljubezen, mir in svoboda – vrednoste, ki so predstvaljale temlje slovenske ljudovlade iz časa Gosposvetskega polja?
Smo jih poteptali?
Ali pa še tlijo v nas?
Ali so med name še Slomški, Ipavci, Pučniki, ki bi opozarjali na naše korenine?
So! Vendar jih oblast v Ljubljani trpa v zapor in zaničuje. Vzpodbuja nestrpnost do, kakor oni imenujejo, drugomislečih, drugorazrednih državljanov.
Pa smo res to?
Ne! Jaz sem dobromisleča in s tem, ko ljubim slovensko zemljo, spoštujem slovensko kulturo, jezik, zastavo, himno, grb in vem od zibelke naprej, Slovenka sem, nisem drugorazredna državljanka.

In tako ne gre samo za Janšo. Gre za nas vse. 
Za nas, ki moramo lastnim otrokom odgovoriti, zakaj delamo vse to, zakaj se borimo. Ker moramo otrokom dati državo, ki so je vredni. Državo, kjer ne bo potrebno odgovarjati na vprašanja: Zakaj nam to delajo?
Zato danes še vedno:
zahtevamo državo vseh državljanov,
želimo živeti v državi z urejenim pravosodjem, kjer bodo zakoni veljali za vse in ne le za peščico. 
Želimo državo, kjer ne bo sramotno nositi slovenske zastave ali zapeti pesmi:
Slovenec sem! Slovenec sem!”