Jelka Godec: Z vajeništvom lahko ponovno povežemo izobraževalni sistem in gospodarstvo.
sreda, 15. 7. 2015Vajeništvo ima ključno vlogo v boju proti brezposelnosti mladih, saj z njimi mladi pridobivajo spretnosti in izkušnje, ki jih iščejo delodajalci. Poslanke in poslanci na današnji seji obravnavajo predlog zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki ga je v parlamentarni postopek vložila Slovenska demokratska stranka. Stališče poslanske skupine SDS, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je na seji predstavila poslanka Jekla Godec. Izjemno visoke stopnje brezposelnosti mladih v Evropi zahtevajo takojšnje ukrepanje držav članic. Odziv EU je široka pobuda po uvedbi vajeništva v izobraževalne sisteme. Primerjalne analize sistemov poklicnega in strokovnega izobraževanja v 25 – ih evropskih državah kažejo na to, da je povsod prisoten trend krepitve povezovanja poklicnega in strokovnega izobraževanja s trgom dela, da je prisoten trend izboljševanja povezav med različnimi izobraževalnimi potmi in da države posodabljajo sisteme kvalifikacij.V našem izobraževalnem sistemu smo že 1996 vključili dualni sistem, ki pa se zaradi različnih dejavnikov ni ravno obnesel. Razmere v gospodarstvu, neuspešnost določenih panog oz. podjetji in gospodarskih družb, krčenje določenih panog je povzročilo tudi velik upad ugleda določenih poklicev.Delodajalci pogosto trdijo, da dijaki niso pripravljeni na delo. Pravijo, da ob zaključku poklicnih šol nimajo dovolj praktičnih kompetenc.
67,4% učiteljev in 84,2% ocenjuje, da lahko dijake usposobijo kakovostno oziroma zelo kakovostno. Tako meni le 39,8% delodajalcev, skoraj polovica delodajalcev ocenjuje, da šole srednje kakovostno usposobijo dijake za njihov poklic, 12% jih meni, da jih slabo usposobijo. Vsekakor te ocene temeljijo na različnih kriterijih, kaj pomeni kakovostno izobraziti. Lahko pa trdimo, da so delodajalci verjetno bolj pozorni na praktično usposobitev dijaka za poklic. Z leti je prišlo do ukinitev določenih poklicnih šol oz. programov na področju poklicnega izobraževanja. Nekatere poklicne šole pa so na robu in životarijo iz šolskega leta v šolsko leto. Številke nam kažejo, da se je od leta 1998 do 2013 močno zmanjšal vpis v strokovno poklicno izobraževanje povečal pa se je vpis v gimnazije.Da bi se izognili brezposelnosti mladih ter hkrati zagotavljali tehnološke in obrtne storitve, si želimo znova povezati izobraževalni sistem in gospodarstvo. Ko beremo stališča gospodarske in obrtne zbornice, mnenja posameznih delodajalcev, sindikatov in ne nazadnje tudi mnenje vlade lahko zaključimo, da si tega želimo vsi.Predlog spremembe zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju želi nadgraditi obstoječo zakonodajo na tem področju, tako da se ob obstoječem sistemu omogoči še dualni sistem. Delodajalec si vzgaja zanesljivi bodoči kader in tako skrbi za kakovost proizvodnje oziroma storitve.Sedanji sistem in bodoči vajeniški sistem bosta sobivala. Nov sistem se bo uveljavil predvsem tam, kjer so uspešna podjetja in gospodarske družbe. To pa pomeni tudi, da se bo ugled poklicev dvignil.Vajencem se omogoči, da se čas praktičnega izobraževanja šteje v delovno dobo, kar bo dodatna spodbuda mladim za odločitev za poklicno izobraževanje.Zakon vpeljuje sistem vajeništva, ko delodajalec izvaja izobraževanje skupaj s šolo. Ob tem določi vsa pravna razmerja ter oblike dela z vajenci. Hkrati določi tudi možnost, da se kot vajenci izobražujejo odrasli, ki so v programu Zavoda za zaposlovanje. Vajeništvo spodbuja država s financiranjem nagrad vajencem ter mentorjem pri delodajalcu.Vajeniški sistem omogoča, da bodo mladi v izobraževanju videli smisel, ki pa je seveda v zadovoljstvu z izbrano smerjo izobraževanja in kasnejšo možnostjo zaposlitve. Tako se bomo izognili tudi fiktivnemu vpisu.Vajeništvo ima ključno vlogo v boju proti brezposelnosti mladih, saj z njimi mladi pridobivajo spretnosti in izkušnje, ki jih iščejo delodajalci.Vsi skupaj se moramo zavedati, da čas neusmiljeno teče, vedno več mladih je brezposelnih, odhajajo v tujino … Iz mnenja vlade je zaznati pozitiven odnos do predlaganega zakona. To daje upanje, da bomo pri tej tematiki prišli do skupnih zaključkov, da je nujno potrebno v naš sistem izobraževanja uvesti sistem vajeništva.V Slovenski demokratski stranki bomo vsekakor podprli predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.
67,4% učiteljev in 84,2% ocenjuje, da lahko dijake usposobijo kakovostno oziroma zelo kakovostno. Tako meni le 39,8% delodajalcev, skoraj polovica delodajalcev ocenjuje, da šole srednje kakovostno usposobijo dijake za njihov poklic, 12% jih meni, da jih slabo usposobijo. Vsekakor te ocene temeljijo na različnih kriterijih, kaj pomeni kakovostno izobraziti. Lahko pa trdimo, da so delodajalci verjetno bolj pozorni na praktično usposobitev dijaka za poklic. Z leti je prišlo do ukinitev določenih poklicnih šol oz. programov na področju poklicnega izobraževanja. Nekatere poklicne šole pa so na robu in životarijo iz šolskega leta v šolsko leto. Številke nam kažejo, da se je od leta 1998 do 2013 močno zmanjšal vpis v strokovno poklicno izobraževanje povečal pa se je vpis v gimnazije.Da bi se izognili brezposelnosti mladih ter hkrati zagotavljali tehnološke in obrtne storitve, si želimo znova povezati izobraževalni sistem in gospodarstvo. Ko beremo stališča gospodarske in obrtne zbornice, mnenja posameznih delodajalcev, sindikatov in ne nazadnje tudi mnenje vlade lahko zaključimo, da si tega želimo vsi.Predlog spremembe zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju želi nadgraditi obstoječo zakonodajo na tem področju, tako da se ob obstoječem sistemu omogoči še dualni sistem. Delodajalec si vzgaja zanesljivi bodoči kader in tako skrbi za kakovost proizvodnje oziroma storitve.Sedanji sistem in bodoči vajeniški sistem bosta sobivala. Nov sistem se bo uveljavil predvsem tam, kjer so uspešna podjetja in gospodarske družbe. To pa pomeni tudi, da se bo ugled poklicev dvignil.Vajencem se omogoči, da se čas praktičnega izobraževanja šteje v delovno dobo, kar bo dodatna spodbuda mladim za odločitev za poklicno izobraževanje.Zakon vpeljuje sistem vajeništva, ko delodajalec izvaja izobraževanje skupaj s šolo. Ob tem določi vsa pravna razmerja ter oblike dela z vajenci. Hkrati določi tudi možnost, da se kot vajenci izobražujejo odrasli, ki so v programu Zavoda za zaposlovanje. Vajeništvo spodbuja država s financiranjem nagrad vajencem ter mentorjem pri delodajalcu.Vajeniški sistem omogoča, da bodo mladi v izobraževanju videli smisel, ki pa je seveda v zadovoljstvu z izbrano smerjo izobraževanja in kasnejšo možnostjo zaposlitve. Tako se bomo izognili tudi fiktivnemu vpisu.Vajeništvo ima ključno vlogo v boju proti brezposelnosti mladih, saj z njimi mladi pridobivajo spretnosti in izkušnje, ki jih iščejo delodajalci.Vsi skupaj se moramo zavedati, da čas neusmiljeno teče, vedno več mladih je brezposelnih, odhajajo v tujino … Iz mnenja vlade je zaznati pozitiven odnos do predlaganega zakona. To daje upanje, da bomo pri tej tematiki prišli do skupnih zaključkov, da je nujno potrebno v naš sistem izobraževanja uvesti sistem vajeništva.V Slovenski demokratski stranki bomo vsekakor podprli predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju.