Jelka Godec: Z definicijo dostopnih časov, v urbanih okoljih do 10 min in ruralnih do 20 min, se selekcionira državljane RS.
petek, 5. 6. 2015“S predvideno vzpostavitvijo mreže urgentnih centrov se bo marsikje drastično poslabšalo stanje zdravstvene oskrbe, zlasti zaradi povečanja dostopnega časa do zdravstvenih storitev in ukinitve dežurstev. Najbolj bo prizadeto podeželje,” opozarja poslanka. Poslanke in poslanci so na izredni seji Državnega zbora na predlog SDS in NSi obravnavali predlog priporočila v zvezi z izvajanjem službe nujne medicinske pomoči. V nadaljevanju objavljamo obrazložitev predloga priporočila, ki jo je predstavila poslanka Jelka Godec.Služba nujne medicinske pomoči (NMP) je javna služba za opravljanje storitev medicinske oskrbe v primeru nujnih stanj na terenu ali v primarnih zdravstvenih ustanovah, kot so zdravstveni domovi. NMP zajema tudi nujne reševalne prevoze bolnikov ali poškodovancev do bolnišnice ali urgentnega centra. Izraz služba nujne medicinske pomoči se uporablja tudi ožje, izključno za predbolnišnično oskrbo, ali pa širše z vključitvijo oskrbe urgentnih oddelkov v bolnišnicah, ki so ustanove sekundarnega zdravstvenega nivoja in urgentnih oddelkov v kliničnih centrih, ki so ustanove terciarnega zdravstvenega nivoja. Kakovostno službo nujne medicinske pomoči sestavljajo predbolnišnična NMP (PNMP), bolnišnična NMP in dispečerski center.Slovenija naj bi do konca leta 2015 dobila deset novih delujočih urgentnih centrov. S to novo pridobitvijo, ki jo pozdravljamo in podpiramo, pa se pripravljajo tudi spremembe na področju službe nujne medicinske pomoči.Po osnutku Pravilnika bo nujno medicinsko pomoč neprekinjeno izvajalo 12 urgentnih centov in 18 satelitskih urgentnih centrov. Na terenu bodo na voljo nujna reševalna vozila (60 vozil) in reanimobili oz. avtomobili, v katerih so tudi zdravniki (35 avtomobilov). Dva dispečerska centra v Mariboru in Ljubljani pa bosta glede na klice na številko 112 razporejala enote in reanimobile po terenu.Vsake spremembe prinesejo določen odziv. Lahko pozitiven ali negativen. Veliko je odvisno tudi od tega, kako spremembe uvedemo. Pravilnik o službi NMP, ki ga pripravi in sprejme ministrstvo in bo določilo organizacijo in mrežo NMP v prihodnje, se uvaja nepremišljeno, brez usklajenosti z Zdravniško zbornico, Združenjem zdravstvenih domov Slovenije, Skupnostjo občin Slovenije itd. Kljub temu da vemo, da gre za občutljivo področje, za reševanje človeških življenj.Z novim Pravilnikom sta največ negativnih odzivov doživela reorganizacija predbolnišnične NMP in dispečerski center. Že v mesecu novembru 2014 se je zdravstvenim domovom, lokalnim skupnostim »navrglo«, da se pripravlja nov Pravilnik službe NMP. Ker pa je ministrstvo dajalo skope izjave in delne odgovore, Pravilnika pa niso želeli predstaviti, so se začela v strokovnih krogih, pa tudi v širši javnosti, pojavljati različna ugibanja, kako bo organizairana nova predbolnišnična NMP.V februarju je bila na zahtevo SDS sklicana nujna seja Odbora za zdravstvo, kjer smo lahko prvič dobili informacije, kako naj bi nova mreža NMP funkcionirala. Pravilnika pa ministrstvo še vedno ni želelo predstaviti. Po tej seji je prišlo s strani strokovne javnosti in lokalnih skupnosti do burnih odzivov. V mesecu aprilu je bil Pravilnik o službi NMP tudi uradno dan v javno razpravo. Pred tem je ministrstvo na novinarski konferenci predstavilo osnutek Pravilnika in pri tem so poudarili, da gre za popolno uskladitev z Zdravniško zbornico in Združenjem zdravstvenih domov Slovenije in z ostalo stokovno javnostjo. Predstavljen osnutek ni niti malo upošteval pripomb strokovne javnosti, ki so bile podane že v februarju na seji Odbora ali predlogov, ki so med tem že prihajali tudi na ministrstvo. Zato je ponovno prišlo do še ostrejših nasprotovanj s strani strokovne javnosti in lokalnih skupnosti. V aprilu je tako bila ponovno sklicana izredna seja Odbora. Vse z namenom, da se ministrstvu predloži vse pripombe in predloge popravkov Pravilnika.
22. 5. 2015 se zaključila javna razprava o Pravilniku nujne medicinske pomoči. Le–ta je v okviru javne razprave in terenskih obiskov ministrice prinesel praktično enotno argumentirano nasprotovanje dosedanjih izvajalcev NMP in dežurstev, vseh prizadetih lokalnih skupnosti, prebivalcev in strokovne javnosti.S predvideno vzpostavitvijo mreže urgentnih centrov se bo marsikje drastično poslabšalo stanje zdravstvene oskrbe, zlasti zaradi povečanja dostopnega časa do zdravstvenih storitev in ukinitve dežurstev. Najbolj bo prizadeto podeželje, še posebej odročnejši kraji. Glede na pripombe, podane s strani strokovne javnosti, lahko ugotovimo, da:
Pravilnik centralizira nujno medicinsko pomoč: V Pravilniku je zapisano, da se po dveh mesecih od dneva začetka delovanja UC dejavnost dežurne službe najbljižje enote NMP lokacijsko preseli v najbljižji UC in najkasneje v enem letu po vzpostavitvi dispečerske službe zdravstva dežurna služba preneha z delovanjem po 24. uri. S tem se pojavijo določena kadrovska tveganja: trenutno imamo zelo malo zdravnikov urgentne medicine. Tako bodo v izvajanje vključeni zdravniki specialisti družinske medicine. V Pravilniku se večkrat navaja, da se bodo zdravniki iz primarne ravni vključevali v delo urgentne službe. Ni pa jasno, kako bo to mogoče po veljavni zakonodaji. S tem se slabi delovanje ambulat družinske medicine. Vemo pa, da nam trenutno zelo primanjkuje družinskih zdravnikov.Nejasno je, kdo bo zaposlen v SUC, zdravniki zdravstvenega doma ali bolnišnični zdravniki? Zapisano je namreč, da je SUC strokovno in organizacijsko vezan na regionalni urgentni center. Je pa izvajalec predbolnišničnega dela službe NMP.Trenutno najbolj pereče in pomembno pa je dejstvo, ki se že kaže z izgradnjo UC Brežice, da ni načrta delovanja UC, ni enotne metodologije dela v UC. UC predstavljajo pomemben korak k poenotenju delovanja NMP v našem zdravstvenem sistemu. Vendar pa danes, pol leta pred zadnjim odprtjem UC, nimamo urejenega statusnega vprašanja UC. Predlog je, da je smiselno in racionalno, da je UC organizacijsko ustanovljen kot posebni oddelek bolnišnice. V Pravilniku ni zapisano, da UC deluje v okviru bolnišnic. Za ureditev statusa UC bo potrebna tudi sprememba zdravstvene zakonodaje. Bolnišnice, kjer bodo UC, že opozarjajo tudi na problem financiranja delovanja UC. Na tem mestu poudarjam, da bi bilo smiselno in pravilno, da ministrstvo najprej reši delovanje UC in se nato loti reorganizacije službe NMP.Naslednja zadeva je dostopnost. Sedaj je povprečni čas dostopa recimo na podeželju 11-12min. Z ukinitvijo 24-urnih dežurnih služb se bo dostopni čas podaljšal, pravilnik pa opredeljuje dostopni čas na 20 min. Z definicijo dostopnih časov, v urbanih okoljih do 10 min in ruralnih do 20 min se selekcionira državljane RS. Vemo, da je dostopnost odvisna od več faktorjev, vendar pa nam pripravljavci Pravilnika nenehno zagotavljajo, da želijo sedanjo slabo dostopnost oz. odzivnost izboljšati. Le kako, če odzivni čas 12min podaljšujejo na 20 min? Mreža UC, SUC in mobilnih enot NMP se je oblikovala na podlagi strokovno utemeljenih meril. Tako je zapisano v Pravilniku. Vprašanje je za kakšna strokovna merila gre? Kdo je strokovnjak, ki ugotavlja, da je po 20 minutah še smiselna reanimacija srca?
V Pravilniku pa je kar nekaj nejasnosti in odprtih vprašanj:
Domovi za starejše imajo financiranega zdravnika samo nekaj ur tedensko. Sedaj se znotraj urgentne službe opravljajo tudi hišni obiski in NMP pokriva tudi domove za starejše. V novem Pravilniku ni razvidno, kako bo sedaj to urejeno.Posebno poglavje je pediatrija – otroška urgenca, ki jo je potrebno nujno vzpostaviti. V novem Pravilniku ni opredeljena. Ni jasno opredeljeno delovanje dispečerskih centrov in helikopterske službe NMP.Pravilnik predvideva tudi nadzorne komisije nad delovanjem NMP, SUC in UC. Zapisano je vse, kar naj bi opravljala nadzorna komisija, nikjer pa ne zasledimo, kdo je lahko v nadzorni komisiji.Iz pripomb, ki smo jih dobili v DZ, pa lahko razberemo, da se ministrstvo pri pripravi pravilnika ni usklajevalo vsaj z Ministrstvom za obrambo in Upravo RS za zaščito in reševanje. V 53. členu je namreč zapisano, da UC, Uprava za zaščito in reševanje ter lokalna skupnost najkasneje v roku enega leta po vzpostavitvi rednega delovanja UC, sklenejo dogovor o usposabljanju prvega posredovalca in načinu aktivacije prvih posredovalcev. Usposabljanje za prve posredovalce se organizira tam, kjer imajo organizirano PGD ali drugačno obliko zagotavljanja civilne zaščite. Vprašanje občin in tudi PGD je, kdo bo financiral ta izobraževanja. Prav tako ni jasno definiran prvi posredovalec in konec koncev se pojavlja tudi vprašanje moralne in kazenske odgovornosti prvega posredovalca.Vse pripombe, ki so bile podane v času pred, med in po javni razpravi glede Pravilnika so podane v smeri, da je pridobitev UC za Slovenijo dobrodošla in prava smer k poenotenju NMP. Da je ob vzpostavitvi UC kar nekaj nejasnosti in zakonsko neopredeljenih dejstev, kot je status US, enotna metodologija dela, financiranje. Predstavljen osnutek Pravilnika službe NMP pa je doživel toliko pripomb, odprtih vprašanj, nejasnosti, da kaže na to, da je ministrstvo pravilnik pripravljalo v ozki skupšini brez najmanjših, osnovih uskladitev z Zdravniško zbornico, Zvezo zdravstvenih domov Slovenije, Zbornico zdravstvene nege, lokalnimi skupnostmi in ostalimi pristojnimi ministrstvi.V Slovenski demokratski stranki in NSi smo pripravili predlog priporočil vladi in ministrstvu za zdravje na osnovi vseh prispelih pripomb. Tako predlagamo, da DZ na današnji seji sprejme priporočila vladi in Ministrstvu za zdravje:
1. Da pred sprejetjem novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, pristojni odbor za zdravstvo seznani z osnutkom Pravilnika in z vsemi podanimi pripombami s strani lokalnih skupnosti, Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice zdravstvene nege in Združenja zdravstvenih domov Slovenije ter te pripombe tudi vključi v nov Pravilnik;
2. da pred sprejetjem Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, pripravi dokument o enotni metodologiji delovanja urgentnih centrov;
3. da pred sprejetjem novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, pristojni Odbor za zdravstvo seznani s Pravilnikom o dispečerski službi nujne medicinske pomoči in Pravilnikom o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči;
4. da v krajevnih središčih, kjer ni predviden nov urgentni center, v zdravstvenem domu ohrani dosedanjo dežurno službo oziroma službo nujne medicinske pomoči;
5. da reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči izvede postopno, najprej v tistih centrih, kjer službo nujne medicinske pomoči izvajajo zdravstveni domovi in bolnišnice;
6. da predloži Državnemu zboru učinke napovedanih sprememb (ukinitev nujne medicinske pomoči v zdravstvenih domovih) z vidika drugačnega financiranja zdravstvenih domov in predloži načine reševanja pričakovanih problemov;
7. da pripravi analizo možnosti izpolnjevanja ciljev iz reforme nujne medicinske pomoči glede dostopnosti ter preuči možnosti spremembe prispevne stopnje za vsa področja, na katerih se bo dostopnost poslabšala.Na Odboru je ministrica zatrjevala, da se ne ukinja dežurne službe. Temu so se pridružili tudi v koalciji. Kljub temu pa so zavrnili četrto priporočilo, ki ravno govori o tem, da naj se ne ukine dežurna služba.
Koalicija je potrdila le prvo priporočilo, ki je seznanitveno. Drugo priporočilo je amandmirala z identičnim priporočilom, kot je priporočilo predlagatelja. Na takšen način dela koalicije smo sicer že navajeni. Zavrne predlog predlagatelja in ga nato nadomesti s svojim identičnim.Koalicija je na Odboru zavrnila vsa ostala priporočila, kljub temu da se je Vlada v svojem mnenju strinjala s šestim priporočilom, ki govori o prehodnem obdobju. Ministrica je tudi na Odboru dejala, da bo Pravilnik omogočal eno leto več prehodnega obdobja. To je koalicija gladko zavrnila.Lahko se vprašamo, na kašen način delujejo poslanci največje stranke v parlamentu, stranke SMC? Povozijo vsa priporočila s pritiskom na gumb. Ne samo to. Zavrnejo tudi priporočila, ki potrjujejo njihove argumente, zagotovila. Ali sploh preberejo gradivo? Ali samo glasujejo proti, ker je predlog s strani SDS in NSi. Sedaj ko so izvoljeni s strani ljudstva, lahko delajo, kar želijo. Tudi zavrnejo dobronamerna priporočila, da se Pravilnik o službi NMP sprejme s konsenzom vseh vpletenih v to področje. Takšen način so zagovarjali in predsednik vlade ga poudarja na vsakem koraku. Sodelovanje, usklajevanje …Če bi zadevo uskladili pred javno objavo usnutka Pravilnika ali pa vsaj včeraj na Odboru, potem bi bila danes zadeva verjetno zaključena v dobro vseh tistih, ki so ali bodo kdaj potreboval NMP.
22. 5. 2015 se zaključila javna razprava o Pravilniku nujne medicinske pomoči. Le–ta je v okviru javne razprave in terenskih obiskov ministrice prinesel praktično enotno argumentirano nasprotovanje dosedanjih izvajalcev NMP in dežurstev, vseh prizadetih lokalnih skupnosti, prebivalcev in strokovne javnosti.S predvideno vzpostavitvijo mreže urgentnih centrov se bo marsikje drastično poslabšalo stanje zdravstvene oskrbe, zlasti zaradi povečanja dostopnega časa do zdravstvenih storitev in ukinitve dežurstev. Najbolj bo prizadeto podeželje, še posebej odročnejši kraji. Glede na pripombe, podane s strani strokovne javnosti, lahko ugotovimo, da:
Pravilnik centralizira nujno medicinsko pomoč: V Pravilniku je zapisano, da se po dveh mesecih od dneva začetka delovanja UC dejavnost dežurne službe najbljižje enote NMP lokacijsko preseli v najbljižji UC in najkasneje v enem letu po vzpostavitvi dispečerske službe zdravstva dežurna služba preneha z delovanjem po 24. uri. S tem se pojavijo določena kadrovska tveganja: trenutno imamo zelo malo zdravnikov urgentne medicine. Tako bodo v izvajanje vključeni zdravniki specialisti družinske medicine. V Pravilniku se večkrat navaja, da se bodo zdravniki iz primarne ravni vključevali v delo urgentne službe. Ni pa jasno, kako bo to mogoče po veljavni zakonodaji. S tem se slabi delovanje ambulat družinske medicine. Vemo pa, da nam trenutno zelo primanjkuje družinskih zdravnikov.Nejasno je, kdo bo zaposlen v SUC, zdravniki zdravstvenega doma ali bolnišnični zdravniki? Zapisano je namreč, da je SUC strokovno in organizacijsko vezan na regionalni urgentni center. Je pa izvajalec predbolnišničnega dela službe NMP.Trenutno najbolj pereče in pomembno pa je dejstvo, ki se že kaže z izgradnjo UC Brežice, da ni načrta delovanja UC, ni enotne metodologije dela v UC. UC predstavljajo pomemben korak k poenotenju delovanja NMP v našem zdravstvenem sistemu. Vendar pa danes, pol leta pred zadnjim odprtjem UC, nimamo urejenega statusnega vprašanja UC. Predlog je, da je smiselno in racionalno, da je UC organizacijsko ustanovljen kot posebni oddelek bolnišnice. V Pravilniku ni zapisano, da UC deluje v okviru bolnišnic. Za ureditev statusa UC bo potrebna tudi sprememba zdravstvene zakonodaje. Bolnišnice, kjer bodo UC, že opozarjajo tudi na problem financiranja delovanja UC. Na tem mestu poudarjam, da bi bilo smiselno in pravilno, da ministrstvo najprej reši delovanje UC in se nato loti reorganizacije službe NMP.Naslednja zadeva je dostopnost. Sedaj je povprečni čas dostopa recimo na podeželju 11-12min. Z ukinitvijo 24-urnih dežurnih služb se bo dostopni čas podaljšal, pravilnik pa opredeljuje dostopni čas na 20 min. Z definicijo dostopnih časov, v urbanih okoljih do 10 min in ruralnih do 20 min se selekcionira državljane RS. Vemo, da je dostopnost odvisna od več faktorjev, vendar pa nam pripravljavci Pravilnika nenehno zagotavljajo, da želijo sedanjo slabo dostopnost oz. odzivnost izboljšati. Le kako, če odzivni čas 12min podaljšujejo na 20 min? Mreža UC, SUC in mobilnih enot NMP se je oblikovala na podlagi strokovno utemeljenih meril. Tako je zapisano v Pravilniku. Vprašanje je za kakšna strokovna merila gre? Kdo je strokovnjak, ki ugotavlja, da je po 20 minutah še smiselna reanimacija srca?
V Pravilniku pa je kar nekaj nejasnosti in odprtih vprašanj:
Domovi za starejše imajo financiranega zdravnika samo nekaj ur tedensko. Sedaj se znotraj urgentne službe opravljajo tudi hišni obiski in NMP pokriva tudi domove za starejše. V novem Pravilniku ni razvidno, kako bo sedaj to urejeno.Posebno poglavje je pediatrija – otroška urgenca, ki jo je potrebno nujno vzpostaviti. V novem Pravilniku ni opredeljena. Ni jasno opredeljeno delovanje dispečerskih centrov in helikopterske službe NMP.Pravilnik predvideva tudi nadzorne komisije nad delovanjem NMP, SUC in UC. Zapisano je vse, kar naj bi opravljala nadzorna komisija, nikjer pa ne zasledimo, kdo je lahko v nadzorni komisiji.Iz pripomb, ki smo jih dobili v DZ, pa lahko razberemo, da se ministrstvo pri pripravi pravilnika ni usklajevalo vsaj z Ministrstvom za obrambo in Upravo RS za zaščito in reševanje. V 53. členu je namreč zapisano, da UC, Uprava za zaščito in reševanje ter lokalna skupnost najkasneje v roku enega leta po vzpostavitvi rednega delovanja UC, sklenejo dogovor o usposabljanju prvega posredovalca in načinu aktivacije prvih posredovalcev. Usposabljanje za prve posredovalce se organizira tam, kjer imajo organizirano PGD ali drugačno obliko zagotavljanja civilne zaščite. Vprašanje občin in tudi PGD je, kdo bo financiral ta izobraževanja. Prav tako ni jasno definiran prvi posredovalec in konec koncev se pojavlja tudi vprašanje moralne in kazenske odgovornosti prvega posredovalca.Vse pripombe, ki so bile podane v času pred, med in po javni razpravi glede Pravilnika so podane v smeri, da je pridobitev UC za Slovenijo dobrodošla in prava smer k poenotenju NMP. Da je ob vzpostavitvi UC kar nekaj nejasnosti in zakonsko neopredeljenih dejstev, kot je status US, enotna metodologija dela, financiranje. Predstavljen osnutek Pravilnika službe NMP pa je doživel toliko pripomb, odprtih vprašanj, nejasnosti, da kaže na to, da je ministrstvo pravilnik pripravljalo v ozki skupšini brez najmanjših, osnovih uskladitev z Zdravniško zbornico, Zvezo zdravstvenih domov Slovenije, Zbornico zdravstvene nege, lokalnimi skupnostmi in ostalimi pristojnimi ministrstvi.V Slovenski demokratski stranki in NSi smo pripravili predlog priporočil vladi in ministrstvu za zdravje na osnovi vseh prispelih pripomb. Tako predlagamo, da DZ na današnji seji sprejme priporočila vladi in Ministrstvu za zdravje:
1. Da pred sprejetjem novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, pristojni odbor za zdravstvo seznani z osnutkom Pravilnika in z vsemi podanimi pripombami s strani lokalnih skupnosti, Zdravniške zbornice Slovenije, Zbornice zdravstvene nege in Združenja zdravstvenih domov Slovenije ter te pripombe tudi vključi v nov Pravilnik;
2. da pred sprejetjem Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, pripravi dokument o enotni metodologiji delovanja urgentnih centrov;
3. da pred sprejetjem novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči, pristojni Odbor za zdravstvo seznani s Pravilnikom o dispečerski službi nujne medicinske pomoči in Pravilnikom o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči;
4. da v krajevnih središčih, kjer ni predviden nov urgentni center, v zdravstvenem domu ohrani dosedanjo dežurno službo oziroma službo nujne medicinske pomoči;
5. da reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči izvede postopno, najprej v tistih centrih, kjer službo nujne medicinske pomoči izvajajo zdravstveni domovi in bolnišnice;
6. da predloži Državnemu zboru učinke napovedanih sprememb (ukinitev nujne medicinske pomoči v zdravstvenih domovih) z vidika drugačnega financiranja zdravstvenih domov in predloži načine reševanja pričakovanih problemov;
7. da pripravi analizo možnosti izpolnjevanja ciljev iz reforme nujne medicinske pomoči glede dostopnosti ter preuči možnosti spremembe prispevne stopnje za vsa področja, na katerih se bo dostopnost poslabšala.Na Odboru je ministrica zatrjevala, da se ne ukinja dežurne službe. Temu so se pridružili tudi v koalciji. Kljub temu pa so zavrnili četrto priporočilo, ki ravno govori o tem, da naj se ne ukine dežurna služba.
Koalicija je potrdila le prvo priporočilo, ki je seznanitveno. Drugo priporočilo je amandmirala z identičnim priporočilom, kot je priporočilo predlagatelja. Na takšen način dela koalicije smo sicer že navajeni. Zavrne predlog predlagatelja in ga nato nadomesti s svojim identičnim.Koalicija je na Odboru zavrnila vsa ostala priporočila, kljub temu da se je Vlada v svojem mnenju strinjala s šestim priporočilom, ki govori o prehodnem obdobju. Ministrica je tudi na Odboru dejala, da bo Pravilnik omogočal eno leto več prehodnega obdobja. To je koalicija gladko zavrnila.Lahko se vprašamo, na kašen način delujejo poslanci največje stranke v parlamentu, stranke SMC? Povozijo vsa priporočila s pritiskom na gumb. Ne samo to. Zavrnejo tudi priporočila, ki potrjujejo njihove argumente, zagotovila. Ali sploh preberejo gradivo? Ali samo glasujejo proti, ker je predlog s strani SDS in NSi. Sedaj ko so izvoljeni s strani ljudstva, lahko delajo, kar želijo. Tudi zavrnejo dobronamerna priporočila, da se Pravilnik o službi NMP sprejme s konsenzom vseh vpletenih v to področje. Takšen način so zagovarjali in predsednik vlade ga poudarja na vsakem koraku. Sodelovanje, usklajevanje …Če bi zadevo uskladili pred javno objavo usnutka Pravilnika ali pa vsaj včeraj na Odboru, potem bi bila danes zadeva verjetno zaključena v dobro vseh tistih, ki so ali bodo kdaj potreboval NMP.