»Skozi same seje preiskovalne komisije se je tudi izkazovalo, komu je resnično v interesu, da se morebitna korupcija v zdravstvu oziroma na področju žilnih opornic razišče, kdo pa bi raje videl, da bi vse skupaj pustili pri miru in da bi korupcijska karavana šla dalje svojo pot,« je izpostavila predsednica komisije.
V reviji Demokracija je bil 26. aprila 2018 objavljen pogovor s poslanko SDS Jelko Godec, ki jo je širša javnost bolje spoznala kot izjemno uspešno predsednico preiskovalne komisije, ki se je ukvarjala s preplačili v zdravstvu in ugotovila milijonsko škodo na račun davkoplačevalcev. V nadaljevanju objavljamo celoten pogovor s poslanko.
Državni zbor je sprejel končno poročilo preiskovalne komisije za žilne opornice, ki ste jo vodili zelo uspešno. Pred potrjevanjem ste dejali, da kdor je za pregon korupcije v zdravstvu, bo poročilo podprl. Iz glasovanja pa je razvidno, da to ni bilo tako preprosto. Kako je potekalo glasovanje, kdo je podprl pregon korupcije v zdravstvu?
Glasovanje je potekalo najprej o splošnih sklepnih ugotovitvah in so jih podprli poslanci vseh poslanskih skupin razen SMC, ki ni glasovala. Proti so bili poslanci Levice, Tomaž Gantar (DeSUS) in Jani Mödendorfer (SMC). Večinsko so podprli tudi amandma SDS k sklepom, in sicer, da se pristojnim organom predlaga, da preiščejo morebitno krivo izpovedbo Janeza Zemljariča. Končne sklepe je podprlo 69 poslancev, nihče ni bil proti.
Zasledili smo, da je ena od poslank stranke SMC na komisiji poročilo podpirala, na seji državnega zbora pa je govorila drugače. Je bilo tako in katera poslanka je bila to?
To se je zgodilo pri obravnavi vmesnega poročila. Poslanka Vesna Vervega je na seji preiskovalne komisije sodelovala pri nastajanju poročila in ga tudi potrdila. Na seji državnega zbora pa je ni bilo in o poročilu ni glasovala. Njeno stališče v imenu poslanske skupine je bilo zame presenečenje, saj je izražala povsem drugačno mnenje kot na seji komisije. Zanimivo je, da je nekatere poslance leve koalicije bolj skrbelo anonimno blatenje preiskovalne komisije, s čimer naj bi bil okrnjen ugled komisije, kot pa realni dokazi za nekatera koruptivna dejanja posameznikov.
Opazili smo, da je bila vaša poslanska klop tik pred razpravo o poročilu polna papirjev. Že na sejah komisije je bilo opazno, da imate ogromno gradiva. Kako ste se znašli v vseh teh papirjih in podatkih?
Gotovo so nekateri, ki so mi gradiva posredovali, menili, da se med kopico dokumentov ne bom znašla. Toda zelo podrobno sem se poglobila v vsak posamezni račun, v vsako posamezno dobavnico in tako za skoraj vsak stent oziroma žilno opornico vem, kaj se je z njo dogajalo. Da, gradiva je bilo res veliko. Kar zadeva ogromne količine gradiva med sejo, pa so v tem gradivu bili vsi dokumenti, ki so potrebni za morebitno podkrepitev in dokaz za posamezne navedbe. Na sejah komisije so bili dokumenti podlaga za vprašanja pričam.
Kako je potekalo delo komisije, kakšni so vtisi zdaj, ko je to za vami?
Delo komisije ocenjujem kot zelo uspešno. Bilo je izjemno naporno, a zame osebno tudi bogata izkušnja. Ker sem se resnično poglobila v papirje, kot sem že dejala, so mnogi ob gledanju sej preiskovalne komisije že začenjali verjeti, da sem zdravnica (smeh). Skozi same seje pa se je tudi izkazovalo, komu je resnično v interesu, da se morebitna korupcija v zdravstvu oziroma na področju žilnih opornic razišče, kdo pa bi raje videl, da bi vse skupaj pustili pri miru in da bi korupcijska karavana šla dalje svojo pot.
Zanimivo je, da vaša komisija ni imela težav pri pridobivanju dokumentacije, kot je bilo to v primeru preiskovanja bančne luknje. Je bil razlog za to v tem, da so pričakovali, da se v vsem tem ne boste znašli?
Da, mislim, da je bil to v resnici razlog, da so bili, kot sem že omenila, prepričani, da se med številkami, dokumenti, zdravniški izrazi ne bom znašla. Ko smo na komisiji prvič dobili pregled vseh nabav žilnih opornic od 2003−2016 iz UKC Ljubljana in UKC Maribor, sem bila resnično izgubljena. Poznati je bilo treba imena žilnih opornic, kdo jih izdeluje, kdo dobavlja, kakšne so značilnosti posamezne vrste žilne opornice, hkrati se je material z leti spreminjal, izboljševal, spreminjal se je evropski trg. Gospodarske družbe oz. dobavitelji so spreminjali imena, lastnike, odgovorne osebe. Skratka, v tem je bil kup popolnoma novih informacij zame. Toda moja prednost je bila, da sem poznala sistem javnega naročanja. Če pa se ne bi delno strokovno izpopolnila s področja interventne medicine, vsega tega, kar je bilo narejeno na komisiji, ne bi bilo.
Kolikšno je bilo presenečenje, potem ko so ugotovili, da ste vse preštudirali in ste na sejah komisije nastopali suvereno in kot največja poznavalka področja?
Mislim, da nekateri tega še danes ne dojamejo. Verjetno je veliko vlogo odigral prav dejavnik presenečenja, in to zaradi poznavanja področja žilnih opornic. Sicer še zdaleč ne morem trditi, da poznam celotno področje, pa vendar zadeve poznam dovolj, da sem znala slediti zdravnikom, ki so na pričanjih poskušali zmesti tako mene kot tudi člane komisije. Mislim, da je bila prelomnica vmesno poročilo, ki je bilo res kakovostno napisano, tudi v strokovnem smislu. Pričam pa je navadno med zaslišanji počasi plahnela samozavest in tudi aroganca.
Kako težko je bilo, koliko časa vam je vse to vzelo?
Ni bilo težko, saj sem imela dobre inštruktorje. Veliko sem prebrala na spletu, preštudirala sem tuje raziskave, znanstvene članke na strokovnih spletnih straneh. Objav slovenskih strkovnjakov s tega področja je namreč zelo malo. Da sem se res seznanila s področjem, pa sem porabila celotne počitnice leta 2016 (smeh) in še malo več.
In zdaj k bistvu: kakšne so ugotovitve komisije, če nam jih predstavite na kratko?
Državni zbor je potrdil splošne skupne ugotovitve preiskovalne komisije, ki jih lahko povzamem na kratko takole: obstajajo sumi, naj bi bili direktorji, vodje nabav in nekateri zdravniki v UKC Ljubljana, UKC Maribor v letih 2007−2016 oškodovali javna sredstva ter delovali negospodarno in nezakonito, naj bi bili pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja, ter delovali nezakonito. Ob tem naj bi bili večkrat kršili zakon o javnem naročanju, pri čemer naj bi bili omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic. Določene osebe v slovenskih bolnišnicah naj bi bile od dobaviteljev zahtevale plačilo v zameno za nabavo določenih žilnih opornic in s tem ravnale nezakonito.
Objektivna politična odgovornost za nesprejetje zdravstvene zakonodaje, ki naj bi pripomogla k transparentnemu, kakovostnemu in učinkovitemu zdravstvenemu sistemu in tako tudi omogočila zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu, pa je na ministrih za zdravje v obdobju 2003−2016. Aktualna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je glede na ugotovitve poročila subjektivno odgovorna za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti za odstranitev posameznikov, za katere je preiskovalna komisija podala naznanitve sumov kaznivih dejanj, s položajev, ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih.
Pristojnim organom je komisija predlagala, da raziščejo morebitne sume kršitve evropske pogodbe v delu pravila konkurence, in sicer z omejevanjem konkurence na slovenskem trgu, morebitno kaznivo dejanje pranja denarja prek nabave in prodaje lastniških deležev v Mark Medical, d. o. o., s strani KB1909 v letih 2006−2015, davčne utaje zaradi transfernih cen pri verigi dobaviteljev Mark Medical, d. o. o., in Emporio Medical, d. o. o., od leta 2003−2016. Organi morajo preveriti indice, naj bi se bil denar, pridobljen iz prodaje žilnih opornic, uporabil za nakup lastniških deležev KB1909 v podjetju Distriest, d. o. o., (lastnik Mladine, d. d.) in za njegovo dokapitalizacijo v letih od 2007−2015, denar, pridobljen iz prodaje žilnih opornic, za nakup lastniških deležev KB1909 v družbi Mladina, d. d., in za njeno dokapitalizacijo v letu 2007. Prav tako bi morali organi raziskati, naj bi se bil denar, pridobljen iz prodaje žilnih opornic, uporabil za nakup lastniških deležev KB1909 v podjetju Distriest, d. o. o., in Mark Medical, d. o. o., od družbe Vega Finanz s. a. v letih 2007–2015 ter za dokapitalizacijo podjetij v Italiji in v Sloveniji.
Ali se škoda lahko tudi finančno ovrednoti, in če se, kolikšna je?
Ovrednotili smo mogoči prihranek glede na evropski trg. UKC Ljubljana bi lahko v letu 2012 privarčeval okoli 1.600.000 evrov pri nabavi žilnih opornic DES2 in BMS, če bi jih lahko nabavljal po primerljivi ceni trga EU, v letu 2013 okoli 1.000.000 evrov. V UKC Maribor bi lahko bil prihranek leta 2013 več kot 1.000.000 evrov le pri nabavi žilnih opornic DES2. Tudi v letih od 2014−2016 bi lahko bili prihranki visoki nekaj sto tisoč evrov.
Katera imena ste izpostavili?
Glede na sprejete sklepe na 35. redni seji Državnega zbora RS 22. novembra 2017 je preiskovalna komisija Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu poslala obvestilo o naznanitvi sumov kaznivih dejanj zoper mag. Simona Vrhunca, dr. Gregorja Pivca, mag. Bojana Urana, Darka Zormana, dr. Matjaža Bunca, dr. Vojka Kaniča in dr. Dragana Kovačića.
V sklepnem poročilu je bil sprejet predlog, naj pristojni organi raziščejo sume več kaznivih dejanj po kazenskem zakoniku za dr. Petra Weissensteinerja in sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine za Harija Furlana, sume kaznivega dejanja dajanje podkupnine za Boruta Miklavčiča in za Janeza Zemljariča za morebitno krivo pričanje Janeza Zemljariča.
V bistvu ste do obisti razgalili globoko državo. Ste se kdaj počutili ogroženo, vam je kdo grozil?
Grožnje, predvsem posredne, so se pojavile po vmesnem poročilu. Bili pa so tudi pritiski, npr. pisma odvetnikov različnih fizičnih in pravnih oseb že pred začetkom dela in v času dela preiskovalne komisije.
Ali ste sklepno poročilo preiskovalne komisije poslali tudi Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU)?
Vmesno poročilo je že bilo poslano na NPU. Sklepno poročilo še pripravljamo, ker moramo poleg poročila pripraviti tudi dokumentacijo za predajo na NPU.
Ali je NPU že v času preiskovanja od komisije zahteval kakšna poročila, in če jih je, kakšna?
NPU je v času dela preiskovalne komisije zaprosil za pregled dokumentacije, povezane z javnimi naročili v UKC Ljubljana. Po vmesnem poročilu pa so zahtevali dokumentacijo, ki naj bi dokazovala zapise v poročilu. V obeh primerih smo prošnjam ugodili.
STA je poročala, da je Harij Furlan, vodja Specializiranega tožilstva za pregon organiziranega kriminala, očitke preiskovalne komisije označil za neresnične. Kako to komentirate?
O tem bodo odločali pristojni organi.
Kako komentirate dvoličnost stranke SD, ki je podpirala ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, zdaj pa se od nje ograjujejo in navajajo, da bodo zdravstvo po volitvah uredili drugače?
SD je vodila vlado 2009−2011. V vladnih koalicijah so bili tudi pred letom 2004 in po letu 2011. Imeli so ministra za zdravje Boruta Miklavčiča. Milojko Kolar Celarc so podprli pri dveh interpelacijah v tem mandatu. Priporočila SDS za izboljšanje zdravstva v tem mandatu so zavračali. V vseh dosedanjih vladnih koalicijah, in tudi ko so vodili vlado, niso bili sposobni urediti zdravstva, zato so njihove besede pred volitvami le populistične floskule. Upam, da imajo volivke in volivci dober spomin in da jim ne bodo spet nasedli.
Cerarjeva vlada je bolnišnicam iz proračuna nakazala 136 milijonov evrov, zdaj ministrica navaja, da želi še 30 milijonov, kar naj bi šlo za skrajševanje čakalnih dob, odlok pa bi moral sprejeti državni zbor. Kako to komentirate?
Za skrajševanje čakalnih dob je bilo zapravljenih že več kot 30 milijonov evrov, sprejeti in pompozno predstavljeni so bili ukrepi za skrajšanje čakalnih dob, ki pa niso bili v ničemer učinkoviti, čakalne dobe se po vseh dostopnih podatkih daljšajo, Milojka Kolar Celarc pa še vedno prihaja z idejami o dodatnih proračunskih sredstvih. Verjetno se nihče več niti ne sprašuje, kam odteka ves ta denar. Ta vlada je napolnila žepe dobaviteljem in povsem osiromašila javno zdravstvo.
Vaša kolegica Nada Brinovšek je v pogovoru za Demokracijo dejala, da si bo vlado Mira Cerarja zapomnila predvsem po vladi izgubljenih priložnosti. Po čem si jo boste zapomnili vi?
Po nespoštovanju Ustave Republike Slovenije od prvega dne mandata dalje, nesposobnosti ocene realnih razmer v državi in izključevanju.
Kako je z zakonom o nujni sanaciji posledic čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline? Poslanci SMC so tri leta in pol sedeli v poslanskih klopeh in se »igrali« glasovalni stroj ter se šli bralne vaje. Pol leta pred volitvami pa so začeli vlagati zakone, ki so napisani za ozko območje, kjer kandidirajo, ali pa za posamezne interesne skupine, za katere so predvideli, da bi jim lahko koristile pri pridobivanju volilnih glasov. To se je izkazalo tudi pri zakonu o sanaciji Celjske kotline. Moj odziv je bil enak, kot bi bil, če bi Janja Sluga zakon vložila dve leti prej. Šentjur mora biti vključen v sanacijo, saj je bil in je neposredno ogrožen zaradi industrije v Celjski kotlini. Tukaj se je »izkazala« tudi gospa Koleša (SMC), doma iz Šentjurja, ki je dovolila, da je zakon o sanaciji Celjske kotline šel v postopek brez vključitve občine Šentjur. Ko sem »zagnala vik in krik«, vložila dopolnilo, da se v zakonu upošteva tudi občina Šentjur, pa so si začeli pripenjati zasluge.
Tretjega junija bodo državnozborske volitve. Kje boste kandidirali in kaj želite sporočiti volivcem in volivkam?
Kandidirala bom v 1. okraju 5. volilne enote – Šentjurju. Nadaljevati želim svoje dosedanje delo in v naslednjem mandatu prisluhniti še več ljudem, njihovim idejam in željam ter s tem v mislih sooblikovati boljšo in pravičnejšo državo. Volivcem se zahvaljujem za vso dosedanjo podporo in zaupanje. Vnovična izvolitev bo pomenila nadaljevanje mojega truda na posameznih področjih s poudarkom na zdravstvenem in izobraževalnem sistemu. Pomembno je, da državljani gredo na volitve, saj prav tisti, ki ne storijo nič, omogočajo obstoj nepravične države.
Pogovor z Jelko Godec je opravila Vida Kocjan, fotografije Matic Štojc.
