Jelka Godec: Spremembe v zdravstvu ne bodo možne brez izhoda iz okovja enotnega plačnega sistema

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji obravnavajo predlog priporočila glede anomalij v enotnem plačnem sistemu, ki velja za celoten javni sektor. Po desetletju od sprejema zakona je po našem mnenju čas, da se sistem prevetri z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti ter opravi več sprememb. Glede na trenutne kritične razmere v zdravstvu in vojski je po našem mnenju smiselno razmisliti tudi od izstopu iz enotnega plačnega sistema za uslužbence na omenjenih dveh področjih. Vsebino priporočila je na seji predstavila poslanka SDS Jelka Godec.

V nadaljevanju objavljamo celotno stališče.

JELKA GODEC: V desetletju od sprejema zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače in opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju, so se tudi v plačnem sistemu v javnem sektorju pokazale številne anomalije.

V družbi se razmerja spreminjajo, spreminjajo se tudi razmerja znotraj javnega sektorja, tanjša se razmejevanje med javnim in zasebnim sektorjem zaradi javno zasebnega partnerstva. Spreminja se okolje okoli nas. Pojavljajo se novi poklici, specializacije …Tako so danes potrebne, za v prihodnje uspešno delovanje celotnega javnega sektorja posebej pa še ključnih vej v tem sistemu, korenite spremembe.

Ker je danes toliko različnih kategorij javnih uslužbencev, kot je različnih javnih funkcij in organizacij, zaposleni na ministrstvih, občinskih upravah se razlikujejo od zaposlenih v vojski in zdravstvu, je potrebno jasno določiti, če in kakšen naj bo obseg javnih uslužbencev, za katere bo veljala posebna delovnopravna zakonodaja. 

Plačni sistem je potrebno ponovno preveriti z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti. Predlagatelji priporočila menimo, da je potrebnih več sprememb, med drugim vzpostavitev ustreznih razmerij med plačnimi razredi in spodbujanje nagrajevanja, ki bo omogočilo, da so zaposleni, ki so pri svojem delu bolj učinkoviti, tudi bolje plačani. Zato je treba zagotoviti ustrezen sistem, ki bo omogočal objektivno ocenjevanje. Variabilni del plače, kot del plače iz naslova višje produktivnosti, bi zagotovo predstavljal spodbudo za zaposlene na področju zdravstva in obrambe. Mnogi zaposleni v javnem sektorju, ki delajo več in bolj učinkovito, namreč upravičeno niso zadovoljni s plačno uravnilovko in neučinkovitim sistemom nagrajevanja boljšega dela. 

Zaposlenim v javnem sektorju v javnih zavodih je potrebno zagotoviti zadovoljive delovne pogoje, možnost za razvoj in kar je najpomembnejše dobro vodenje. Zato danes govorimo o uvajanju menedžerskih metod in tehnik vodenja javnih zavodov. Vodilnim kadrom v javnem sektorju je potrebno omogočiti ustrezne mehanizme in pristojnosti, ki bodo zagotovili avtonomno vodenje, odločanje in bo povečalo tudi področje odgovornosti.

Do teh sprememb brez sprememb v razmerjih med javnimi uslužbenci ne bo prišlo. Zato je potrebno znotraj javnega sektorja proučiti in spremeniti organizacijske strukture, da predstojniki ne bodo le izvrševalci zakonodaje, ne bodo pri nagrajevanju in razporejanju delovnih nalog ukleščeni v uravnilovki enotnega plačnega sistema.

Pravijo, da je slovensko zdravstvo dobro. Dobro je za zdravega človeka, za dobavitelje, ki si ustvarjajo monopole na slovenskem tržišču, za določen vodstveni kader, ki ne zna ali ne sme voditi javnega zdravstvenega zavoda v pozitivnih številkah in jih država nagradi za pridelano finančno izgubo, dober je za tiste, ki imajo denar in se zdravijo v zasebnih ambulantah in klinikah, dober je za monopolno zavarovalnico.

Vodstvena politika že vsaj deset let ne želi videti in slišati opozoril zaposlenih v zdravstvenem sistemu, ne želi odpraviti monopolnega položaja zavarovalnice, sprejema škodljive zakonodajo, ki samo pospešuje in povečuje nered v zdravstvu in nenazadnje pomaga pri propadu celotnih področji specializacij.

Vodstvena politika je v zadnjih petih letih uspela narediti še nekaj. Popolnoma je obrnila bolnike proti zdravnikom in zdravstvenemu osebju. Zato danes bolniki krivijo zdravnike in ostalo osebje za čakalne dobe, za razpad otroške kardiologije, za prisiljeno zavračanje pacientov na primarnem nivoju.

Zdravstveno osebje nas opozarja na nevzdržne razmere, delovne pogoje, ki ne omogočajo kakovostnega dela. Razmere, ki naganjajo mlade zdravnike v tujino, ki naganja bolnike v tujino … Uničujoča zakonodaja in ignorantski odnos sedanje vlade na vsa opozorila s strani mladih zdravnikov, družinskih zdravnikov, vodstvenega kadar in še koga se rezultira tudi v poraznem vpisu specializacij na področju družinske in urgentne medicine.

Med smiselnimi in nujnimi spremembami, kot so spoštovanje normativov in standardov, odprava monopolnega položaja ZZZS, sprememba škodljive zakonodaje za mlade zdravnike, je tudi sprememba na področju enotnega plačnega sistema. Spremembe na področju vodenja javnih zdravstvenih zavodih ne bodo možne brez korenite spremembe in izhoda iz okovja enotnega plačnega sistema.

Na tem polju lahko iščemo tudi odgovore, zakaj veliko naprav v javnih zdravstvenih zavodih ni uporabljenih po 15. uri in zakaj lahko več zdravnikov dela v drugih zavodih, ko pa bi lahko dodatno delo opravili v svojem matičnem zavodu.

Veliko kritik je na področju nagrajevanja kakovostnega dela v zdravstvu. V okviru zakona o sistemu plač v javnem sektorju sploh ni možnosti, da bi nagradili specialiste na terciarju, ki opravljajo storitve, ki jih ne opravlja nihče drug, denimo transplantacije organov. V državah evropske unije se plače praviloma urejajo v kolektivnih pogodbah s pogajanji, ne pa z zakoni. Edino v Romuniji poznajo podobni sistem, kot v Sloveniji.

Ko pride do spremembe v plačnem sistemu se mora s tem strinjati okoli 40 sindikatov javnega sektorja. V prejšnjem mandatu je bilo izvedeno kar nekaj pogajanj in usklajevanj med sindikati in vlado, tudi med sindikatom v zdravstvu in vlado posebej. Vsaka nova pogajanja se končajo z novimi plačnimi nesorazmerji. Med zadnjimi pogajanji so se dvignile plače zdravnikov primerljivih poklicev, vendar po določenih informacijah nihče ne ve, na osnovi katerih kriterijev oziroma parametrov.

Prav tako pa so zadeve kritične v slovenski vojski, ki se v zadnji letih sooča z negativnimi ocenami v poročilih o pripravljenosti vojske, kjer ta ocenjujejo stopnjo zmožnosti za delovanje v miru s povprečno oceno zadostno, za delovanje v vojni pa nezadostno.

Foto: Matija Sušnik/DZ