Napovemo lahko še več udobnih ministrskih in ostalih foteljev, še več koriščenj privilegijev na račun davkoplačevalcev in še več kadrovanja naših pod krinko strokovnosti in sposobnosti, morda tudi nova zasebna in humanitarna svetovanja o varovanju.
Na današnjem nadaljevanju redne januarske seje Državnega zbora RS bodo poslanke in poslanci med drugim glasovali tudi o širitvi vladnega aparata s 15 na 20 ministrstev. V Poslanski skupini SDS temu nasprotujemo, argumente za to pa je v stališču predstavila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.
Po sedmih mesecih vlade Roberta Goloba lahko ugotovimo, da so glavne prioritete koalicije in vlade udobni ministrski in ostali fotelji, številna koriščenja privilegijev na račun davkoplačevalcev, zasebna in humanitarna svetovanja o varovanju predsednika vlade in ministrov, skorajda vsakodnevni kadrovski cunamiji s strankarskimi in družinskimi povezavami v ospredju, vsebina pa je ostala nekje daleč v ozadju. V tem času je prišlo do revanšizma do vsega tistega, kar je prejšnja vlada dobrega storila za državljane. Ukinili so že sprejete zakone, denimo zakon o dolgotrajni oskrbi, s čimer so povzročili nemalo stisk v domovih za starejše. Ni bilo usklajevanja pokojnin, ampak samo izredna uskladitev za tri mesece, in upokojenci bodo to spoznali 30. januarja, ko bodo pokojnine nižje, kot so bile v decembru. Ukinili so člene v zakonu o javnem naročanju, ki so določali referenčne cene pri nabavah medicinskega materiala v zdravstvu, čeprav imajo v svojih programih zapisano, da bodo uvedli referenčne cene. Niso prisluhnili gospodarstvu, saj je gospodarstvo stopilo skupaj in podprlo ustavno presojo zakona o dohodnini, s katerim so znižali plače vsem državljanom. Če se spomnimo preteklega tedna, največji dosežek ministra za zdravje po sedmih mesecih je skeniranje stanje in pridobitev sicer vsem že dlje časa znanih podatkov. Res, neverjetno. In kaj je največji dosežek vlade kot celote? To, da Slovenija postaja rekorderka po številu ministrstev.
24. aprila 2022 so volivci nedvomno in odločno pokazali vrata Stranki Alenke Bratušek in Listi Marjana Šarca, ki nista prestopili praga državnega zbora. So pa nekateri prišli nazaj skozi druga vrata. Dobili so mesta kot ministri in državni sekretarji. Tudi tukaj dobite odgovore, zakaj so potrebna nova ministrstva, čeprav ima v državnem zboru pet strank, do tega tri koalicijske, zaradi česar bi lahko vlada bolj vitka in racionalizirana.
Nova organiziranost vlade po našem mnenju prinaša umetno delitev oziroma nejasno združevanje in prenašanje področij med ministrstvi. Smiselnih zaokrožitev področij je zelo malo pa še tiste so ostale na pol poti. Na primer, smiselna je združitev kohezijske politike in regionalnega razvoja, ki pa ostaja na pol poti, saj lokalno samoupravo pušča v drugem ministrstvu, načrt za okrevanje pa v tretjem. Smiselna bi bila združitev vseh področij in istočasno ukinitev Ministrstva za javno upravo, ki po prehodu posameznih področij ostaja prazna in nepotrebna lupina.
Po kreativnosti pa eno od ministrstev še posebej izstopa. To je Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki si ga je izborila Levica, stranka, ki se je za nekaj desetink odstotka komaj prebila v državni zbor. Vanj na umeten način, denimo, tlačite dolgotrajno oskrbo z Ministrstva za zdravje, oskrbo starejših pa prepuščate sociali. Dodatno zraven tlačite še razvijanje in promocijo modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih, udeležbo delavcev pri dobičku in ostalih politik ekonomske demokracije. Kaj to sploh pomeni in kaj bo novo ministrstvo delalo, pa ne zna povedati nihče, saj je vlada na moje pisno poslansko vprašanje v zvezi z delom novega ministrstva odgovorila zgolj, da »ministrstvo z delom še ni začelo, zato vlada še ne more podati konkretnejših odgovorov.« Torej, nekako tako, začeli bomo z delom in bomo pač videli, kaj bomo počeli.
V mandatu 2004–2008 smo imeli 12 ministrstev. Doslej najbolj vitka in najbolj operativna vlada pa je bila deseta vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Imela je 11 ministrov in ministrico brez resorja, ki je vodila Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torej, skoraj polovico manjša ekipa kot aktualna Golobova vlada.
Aktualna vlada se po našem prepričanju tako po nepotrebnem širi z 17 na 20 ministrstev, dejansko iz 15 na 20, ker se dve prejšnji službi ukinjata in nastajata novi ministrstvi, te širitve pa ne zagotavljajo operativnega in racionalnega delovanja. Koalicija sicer navaja, da bo zaradi povečanja števila ministrstev vlada bolj odzivna in operativna. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali lahko za Švico, ki ima 8 milijonov prebivalcev in sedem ministrstev, rečemo, da ni operativna in učinkovita. Ali pa za Švedsko in Madžarsko, ki jih imata 11, Avstrijo in Bolgarijo, ki imata 12 ministrstev, ali Nizozemsko, Grčijo, Finsko in Belgijo, ki jih imajo 13. Gre za države z nekaj milijoni prebivalcev, med 6 in 10 milijonov, torej trikrat ali štirikrat več, kot jih ima Slovenija, a imajo mnogo manj ministrstev.
In zdaj k stroškom.
STA 24. oktobra 2022 objavi: »Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik glede spremembe zakona o vladi, o katerem bodo državljani 27. novembra odločali na referendumu, poudarja, da predvidene organizacijske spremembe ne bi pomenile povečanja stroškov, saj se bodo na nova oz. razdeljena ministrstva razporedili obstoječi kadri, ki že sedaj delajo na teh področjih.«
Na spletni strani Gibanja Svoboda 28. oktobra 2022 zapišejo: »Vlada se na začetku mandata organizira tako, da ji ta organiziranost omogoča uresničevanje zavez in učinkovito premagovanje izzivov. Reorganizacija vlade po zakonu, o katerem bomo glasovali na referendumu, ne prinaša nobenih dodatnih stroškov, prinaša pa jih referendum in ta o zakonu o vladi bo prvi referendum v zgodovini samostojne Slovenije in celo na svetu, na katerem bo ljudstvo odločalo o tem, kako bo organizirana vlada.«
STA 4. novembra 2022 objavi: »Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA uveljavitev zakona, ker menijo, da bodo ministrstva bolj vitka ter zato bolj operativna in odzivna in da za izvedbo sprememb niso potrebna dodatna finančna sredstva.«
Na soočenju na N1 21. november 2022 ministrica Sanja Ajanović Hovnik pove: »A mi smo tudi že v bistvu v tem zakonu jasno nakazali, da finančnih posledic ta zakon ne predvideva. Za samo reorganizacijo poslovanja, da se vsebine povežejo med seboj smiselno tako, da bo mogoče dejansko učinkovito doseči te cilje. A to ne pomeni, da se bo zaradi tega aparat povečal ne.«
Na soočenju na Radiu Slovenija 22. novembra 2022 ministrica Sanja Ajanović Hovnik pove: »Mi smo večkrat povedali, da nova ministrstva bodo tvorjena izmed ministrstvo že obstoječih, tudi javnih uslužbencev, že obstoječih. Torej se državna uprava kot taka ne bo povečala niti za enega uslužbenca iz tega naslova.«
V Delu 23. novembra 2022 zapišejo: »Bi davkoplačevalce vlada z več ministrstvi torej stala več? Pri Golobu trdijo, da bi nova ministrstva delala znotraj že obstoječih finančnih okvirov. Dodatno zaposlovanje ni v načrtu, pač pa naj bi bili zaposleni na nova ministrstva prerazporejeni z obstoječih. Prenos kadrov bi potekal glede na razmejitev pristojnosti, predvideni novi ministri pa so že zdaj zaposleni kot državni sekretarji. Ministrstvo za javno upravo, ki je centralizirani upravljavec prostorov organov državne uprave, bo za umestitev novonastalih ministrstev iskalo oziroma išče najbolj gospodarne rešitve.«
No, potem pa pride leto 2023 in pred predstavitvami novih ministrov v medijih beremo, da bo prenova vlade zahtevala rebalans proračuna, kandidati pa so na predstavitvah sami priznali, da seveda, nekaj stroškov logično bo. Zato lahko v tem trenutku brez doma napovemo še več udobnih ministrskih in ostalih foteljev, še več koriščenj privilegijev na račun davkoplačevalcev in še več kadrovanja naših pod krinko strokovnosti in sposobnosti, morda tudi nova zasebna in humanitarna svetovanja o varovanju.
In zadnja tragikomična zadeva.
Novi stari minister Papič ne ve, kje bo imel pisarno. Kot minister za izobraževanje je imel pisarno v šestem nadstropju na Masarykovi. Papič bo po novem minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V duhu inovativnosti si bo namesto selitve na Kotnikovo, kjer že domuje direktorat za visoko šolstvo in direktorat za investicije, uredil novo pisarno na Masarykovi, menda repliko sedanje pisarne z lastno kopalnico in sanitarijami, samo nadstropje nižje. Zakaj pa ne, saj kot sam pravi (tako mediji): »V katero pisarno na Kotnikovi pa naj grem? Tam ni nobene proste pisarne. To je problem.« Problem je torej ta, da bosta sedaj dva ministra in še za vsakega dva sekretarja.
Torej tisto, na kar smo opozarjali že ob sprejetju zakona o vladi - zaposlilo se bo nove ljudi, potrebne bodo prenove in seveda dodatna finančna sredstva. Ministrstva in vlada se bodo nekaj mesecev očitno ukvarjala le sama s sabo. To je jasno kot beli dan, potrjuje pa to tudi novi minister, ki pravi: »Fizično, pravno in formalno se ne bomo razdružili še nekaj mesecev. Treba je razdružiti vse mize, inventar, na novo urediti zaposlitve. To bo dolg postopek. Če bomo v torek potrjeni, se v sredo ne bo zgodilo nič. S kolegom Darjem Feldo sva dogovorjena, da ostaneva trenutno tam, kjer sva. Vsi ostanemo tam, kjer smo. Potem bomo iskali rešitve. Prej tega nismo mogli, ker ni bilo nobene pravne podlage.« Stavek, ko veš, da se bo svet v javni upravi ustavil za nekaj mesecev, se glasi: »Ni nobene pravne podlage.«
A kljub vsemu, spoštovana vlada, upamo, da boste našli pravne podlage za vse svoje težave in počasi vendarle pričeli delati in se posvečati vsebini. Za dobro državljanov in države.
