Jelka Godec: Problematiko čakalnih dob v zdravstvu je potrebno začeti reševati takoj

Poslanci in poslanke na današnji seji razpravljajo tudi o priporočilu v zvezi s čakalnimi dobami v zdravstvu, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina SDS. Stališče predlagatelja je predstavila poslanka Jelka Godec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

JELKA GODEC: Spoštovani, najlepša hvala! Jaz moram reči, da je danes prav zanimiva situacija, tukaj pred mano namreč ni nikogar, samo kolegica Kotnikova je prisotna. Torej lahko vidimo, kakšen je odnos do največje problematike v slovenskem zdravstvu do čakalnih dob. Upam, da mogoče kje poslušajo.

Je pa to tudi točka, ki smo jo vložili v Slovenski demokratski stranki na temo podaljševanja čakalnih dob, ki je prav tako dočakala zavrnitev na matičnem odboru, torej vsa priporočila, ki smo jih predlagali, so bila s strani koalicije soglasno zavrnjena.
Kljub temu, da so se koalicijski partnerji sedanje vlade v svojem koalicijskem sporazumu zavezali, da bodo krepili javni zdravstveni sistem na način, da bodo imele vse zavarovane osebe enake možnosti do zdravstvenega varstva, ko ga bodo potrebovale in bodo do njega upravičene. Dostopno, kakovostno in učinkovito zdravstvo bo prioriteta te koalicije, so zapisali. Zato so se tudi zavzeli, da bodo pripravili nov predlog zakona o zdravstveni dejavnosti in kot prednostno zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Zapis iz koalicijskega sporazuma vsekakor nas lahko navdaja z optimizmom, danes pa lahko vidimo v bistvu kakšno je realno stanje. Ignoranca do koalicijskega sporazuma s strani največje koalicijske partnerice in pa tudi to, da do sedaj, v polovici mandata to še ni izpolnjeno.

Vlada vsako leto pripravi tudi normativni plan, v katerem za posamezna področja določi, kdaj bodo kateri zakoni sprejeti, kdaj jih bo dala v proceduro, kdaj bodo sprejeti na vladi, kdaj bodo sprejeti v državnem zboru oziroma predlagani v državni zbor. In iz tega normativnega plana za leta 2014, 2015 in 2016 je razvidno, da se priprava ključnih zakonov na področju zdravstvenega varstva odmika in odmika se v leto 2017. Sprejetje novel zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi bili temelj za korenite spremembe v slovenskem zdravstvu, se torej odmikajo iz leta v leto. Kot vemo, do danes Ministrstvo za zdravje torej ni pripravilo, kaj šele poslalo v potrditev v državni zbor omenjenih zakonov. Izvajajo pa se pilotski projekti, naročajo se analize, zapravlja se davkoplačevalski denar, čakalne dobe pa se podaljšujejo, nezadovoljstvo uporabnikov javnega zdravstva narašča, ne le uporabnikov, tudi izvajalcev zdravstvenega varstva.

Podatke o čakalnih dobah zbira nacionalni inštitut za javno zdravje in tako je po znanih podatkih z datumom 1. avgust 2016 v naboru 13 specialističnih ambulant na prvi ambulantni pregled čakalo malo več kot 114 tisoč pacientov. Nad dopustno dolgo je na prvi ambulantni pregled čakalo skoraj 14 tisoč pacientov, kar je za 17,9 % več, kot v enakem obdobju prejšnjega meseca, torej meseca julija. Če primerjamo to z letom 2015, so se čakalne dobe za prvi specialistični pregled povečale za 6 %, tisti, ki pa čakajo nad dopustno dolgo, teh bolnikov pa je za 26 % več. Analiza z letom 2013 kaže, da je to povečanje za 30 % ali oziroma, da jih več čaka nad dopustno mejo nekje 28.200 oseb več, kar je recimo, za celo občino Kamnik. Po znanih podatkih tudi na dan 1. 8. 2016 skupaj tako pri ambulantah, kot pri storitvah nad dopustno mejo čaka 39.865 pacientov, kar prestavlja 18,5 % vseh čakajočih.

Če naštejem samo nekaj ambulant, ki v povprečju presegajo dopustno mejo čakalnih dob, ki znaša 90 dni, so to po statistiki Nacionalnega inštituta za javno zdravje revmatološka ambulanta, v povprečju se na prvi pregled čaka 365 dni, eno leto torej, in polovica vpisanih v čakalni seznam čaka 465 dni ali več. V urološki ambulanti na povprečju se čaka 102 dni, polovica vseh čaka 88 dni. V ortopedski ambulanti 101 dan in polovica vseh vpisanih na seznamu čaka nekje 100 dni ali več. Predolgo čakanje na posege in obiske pri specialistih vodi tudi v poslabšanje možnosti ozdravitve in pravočasno ukrepanje. Najdaljše čakalne dobe so dolge tudi več kot leto dni, kar je za čakajoče bolnike lahko tudi usodno.

Dostopnost do zdravstvenih storitev je ena izmed temeljnih pravic državljanov, velikokrat bolniki ob tem, ko čakajo na pregled, potožijo, da se jim kršijo pravice do enakopravnega dostopa in obravnave. Z ne zadovoljstvom bolnikov in svojcev se veča tudi nezaupanje v slovenski zdravstveni sistem, ruši se ugled slovenskih zdravnikov, medicinskih sester in drugega osebja v slovenskem zdravstvu. Tega bi se morali zavedati na Ministrstvu za zdravje, ministrica Milojka Kolar Celarc s svojo ekipo. Tega bi se morali danes zavedati tudi v največji koalicijski stranki, ki še enkrat poudarjam, je zelo, zelo slabo zastopana in kaže na ponovno odnos do priporočil, ki jih predlaga opozicija.

Se pa zdi, da so na Ministrstvu za zdravje povsem na drugem planetu, namreč, ministrstvo se je po besedah ministrice že v letu 2015 zavedalo, da je področje čakalnih dob za njih prednostno področje. Začeli so izvajati projekt z naslovom Za boljše upravljanje čakalnih dob. Namen projekta, če si ga preberete v uradnih dokumentih Ministrstva za zdravje pa v ciljih in namenih torej ni zapisano skrajšanje čakalnih dob. Namreč piše, cilji projekta so: pripraviti pregled trenutnega stanja glede nekaterih čakalnih dob v Sloveniji, prepoznati vzroke za njihov nastanek in oceniti posledice predolgo čakalnih dob.

Če bi bila danes tukaj tudi ministrica in bi jo lahko vprašali, zakaj takšni projekti, ki ugotavljajo zadeve, po vseh okroglih mizah, sestankih in tako naprej, saj te analize že poznamo. Zakaj medtem, ko vi zbirate podatke na ministrstvu in poučujete in se tudi za te analize koristi davkoplačevalski denar, se v bistvu dogajajo katastrofe na terenu in analize se dobesedno izvajajo na terenu. Pregledali bodo na ministrstvu nekatere čakalne dobe, vsaj tako piše v ciljih projekta. No, nekaj teh je vsekakor zbranih na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, prepoznati vzroke za čakalne dobe o tem lahko rečemo, da čivkajo že vrabci na veji. Če njih ne poslušajo na ministrstvu, bi lahko prisluhnili vsem tistim, ki so že pred tem, torej to vlado delali analize, podajali ne le vzroke za čakalne dobe, ampak tudi rešitve. Kakšne so posledice predolgih čakalnih dob pa lahko vsi skupaj spremljamo vsak dan pred kakšno bolnišnico, po statistikah invalidskih upokojitev, smrtnih žrtvah in konec koncev, tragičnih ekscesih v bolnišnicah.

Sedanji v. d. direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje je na seji matičnega odbora podal tudi finančni pregled za skrajšanje čakalnih dob in dejal je, da po vseh teh kategorijah, ki jih je razdelil, bi potrebovali nekje slabih 40 milijonov. V zdravstvu se pretaka pa nekje okoli 3,2 milijarde evrov. Torej, ministrica, na koncu koncev se hvali s 7,9 milijoni evrov denarja za skrajšanje čakalnih dob. Ta denar je v bistvu le pesek v oči, nekako populističen projekt, ki pa v osnovi diskriminira bolnike. Dodatno naj bi po tem projektu odpravili 200 operacij rame. Zakaj ne, recimo, atroplastike kolka, kjer so čakalne dobe tudi po dve leti in več ali pa operacija krčnih žil, kjer so čakalne dobe več let. Ja, lahko preberemo tudi strokovne razlage, zakaj ne in zakaj te operacije lahko čakajo, ampak bolniki sprašujejo, zakaj pa ne jaz, zakaj operacija rame, zakaj ne operacija mojih krčnih žil. Ali boste raje na ministrstvu dopustili, da hodijo pacienti k tujim zdravnikom v tujino in jih na koncu potem tudi doma, kot smo slišali dostikrat, zdravijo, če lahko v narekovajih rečem, tudi popravljajo domači zdravniki.

Ministrica se tudi rada pohvali, da je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025. To je bilo v začetku letošnjega leta. Zanimivo je, na kar opozarjajo tudi nekateri bivši ministri, da je ta resolucija sprejeta, najprej sprejeta resolucija in potem se delajo analize. Ravno obratno bi moralo biti, torej naredimo analizo in potem glede na to napišemo resolucijo in vse ukrepe, ki so potrebni, da določen problem rešimo. V tej resoluciji so navedeni tudi trije ukrepi, od analize do pilotskega projekta na področju čakalnih dob. In rok za končno poročilo je zapisan 2017. Vprašanje je, ali ministrstvo zavaja s temi roki, kdaj bo kakšen zakon sprejel in kakšen projekt končal. Namreč, po tem kar piše v resoluciji bi naj analiza čakalnih dob potekala 2015–2016. Rezultati naj bi bili objavljeni 2017. Glede na izsledke tega projekta pa naj bi bil sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pacientovih pravicah in to leta 2018. V normativnem planu je zapisano, da je skrajni rok za sprejem tega zakona 29. 9. 2016. Torej, čez nekaj dni. In ko pregleduješ dokumente s strani ministrstva resolucijo, normativne plane, potem več ne veš kdaj bo kakšen zakon sprejet, kajti roki se razlikujejo za leto dni.

Slabo stanje v zdravstvu je eskaliralo v enormnih čakalnih dobah, v nezadovoljstvu bolnikov, tragičnih dogodkih, ki se ne bi smeli nikoli zgoditi. Neodzivnost ministrstva, predvsem ministrice Kolar Celarc, zatiskanje oči pred realnim svetom in realnimi problemi povzroča nezadovoljstvo med zdravniško stroko. Na skrajni čas sprejema novele zakonov, sprejetja ključnih zakonov, sprejetja odločitev v zdravstvu poziva različne interesne skupine, ne samo Zdravniška zbornica, kjer smo lahko včeraj na izredni skupščini slišali ostre kritike na račun ministrstva in tudi kritike na naš račun, na račun poslancev. Pozivajo državljani, pozivajo tudi poslanci, ne le v opoziciji, pozivajo ministrico tudi koalicijski poslanci, da še danes in ne jutri naredi odločilne korake, ki bodo pripomogli k zmanjšanju čakalnih dob.

V Slovenski demokratski stranki smo vložili priporočila, kot sem dejala, so bile na matičnem odboru sicer zavrnjena, in sicer priporočila, ki, moram reči, da se čudim, da so bila sporna za koalicijo. Namreč, predlagali smo, da se takoj naredi vse, kar je možno, da se skrajšajo čakalne dobe, da se naredi ločen načrt, kratkoročen načrt in dolgoročni načrt, da se odpravijo čakalne dobe, da se v roku treh mesecev poroča državnemu zboru, katere aktivnosti so bile izvedene na Ministrstvu za zdravje v zvezi s skrajšanjem čakalnih dob in da se prouči posledice predolgo čakalnih dob za zavarovance, za javne finance in seveda da se o teh ugotovitvah seznani državni zbor. Vsa ta priporočila so bila zavrnjena s strani koalicije. Zavrnjena so bila tudi z besedami, da je naše zdravstvo dobro, skoraj odlično in da je ministrstvo že naredilo skoraj vse, da se čakalne dobe skrajšajo.

Spomnim naj še enkrat na presečne datume, ki jih je ministrstvo zapisalo v resoluciji, normativnih planih in svojih aktih. Razlikujejo se za leto dni. Zato sprašujem kolege in kolegice v državnem zboru, ali bomo nemo gledali propadanje slovenskega javnega zdravstvenega sistema? Naš odgovor je vsekakor ne. Še naprej bomo ne-le opozarjali, ampak tudi aktivno sodelovali pri vseh dejavnosti, ki bodo pripomogle k temu, da bodo slovenski državljani, slovenski bolniki dobili tisto, kar jim po Ustavi Republike Slovenije pripada – dostopno in kvalitetno javno zdravstvo. Najlepša hvala.