Jelka Godec: Preiskovalna komisija bo raziskala področje otroške srčne kirurgije in preplačil zdravstvenega materiala

Poslanke in poslanci zadnji dan decembrske seje razpravljajo o ustanovitvi parlamentarne preiskave izvajanja programa otroške kardiologije ter neracionalnih in nezakonitih nabav medicinske opreme in zdravstvenega materiala na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. V imenu predlagatelja, poslanske skupine SDS, je predlog predstavila poslanka Jelka Godec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

JELKA GODEC: V Sloveniji želimo kakovostno in konkurenčno zdravstvo, želimo zdravstvo, ki pacienta postavlja v ospredje oziroma v središče obravnave in mu zagotavlja celostno oskrbo. V javnem interesu je nesporno, da se zagotavlja 24-urno zdravstveno varstvo vsem prebivalcem Slovenije, le-to se lahko nemoteno izvaja, če v zdravstvu ni prisotne korupcije, če vodstveni kadri ne delujejo mimo pravil dobrega gospodarjenja, ampak v dobro bolnikov.

Problematika neučinkovitosti zdravstvenega sistema se kaže na več različnih segmentih, najbolj pa izstopa v nepravilni organizaciji mreže zdravstvenih storitev, ali če ožje gledamo, v nepravilnosti organizacij zdravstvene dejavnosti in v izkoristku davkoplačevalskega denarja, namenjenega za zdravstvo. Klasičen primer neprimerne ali netransparentne organizacije zdravstvene dejavnosti je primer delovanja programa otroške kardiologije v Republiki Sloveniji.

Z ekonomskega vidika pa lahko rečemo, da je učinkovito zdravstvo tisto, ki razpoložljiva finančna sredstva in druga sredstva uporabi z največjim možnim izplenom za zdravje ljudi oziroma za javno zdravstvo. Neučinkovitost se kaže v nakupu dražjih naprav, ki ne dajejo tistega izplena, ki bi ga bolniki in zdravstveno osebje želeli, neučinkovitost se kaže tudi v tem, da denar ne sledi bolniku, kot radi rečemo. Vse omenjeno se kaže tudi v slovenskem zdravstvenem sistemu.

Zadnjih nekaj vlad ni uspelo slediti spremembam na področju zdravstva demografskih spremembam, vedno večjim zahtevam pacientov in zdravnikov po kakovostni zdravstveni obravnavi in zdravstveni oskrbi. Pojavljale so se in se še vedno pojavljajo anomalije, ki kažejo na to, da denar ne sledi bolniku. Vzroke gre iskati tudi pri neodgovornih dejanih nosilcev javnih funkcij, ki kljub opozorilom zdravniških služb, pacientov, različnih kazalnikov slovenskega zdravstva, ugotovitvam Računskega sodišča, Komisiji za preprečevanje korupcije, mednarodnim strokovnim nadzorom, slovenskim strokovnim nadzorom niso ukrepali oziroma so celo namerno zatiskali oči pred korupcijo, nepravilnostmi pri nabavah, nepravilnostmi na področju upravljanja z medicinsko opremo na področju zdravstvenih dejavnosti posebej še v programu otroške kardiologije.

Zato v Slovenski demokratski stranki, Novi Sloveniji in Slovenski nacionalni stranki danes predlagamo Državnemu zboru Republike Slovenije odreditev parlamentarne preiskave izvajanja programa otroške kardiologije ter nesmotrnosti in nezakonitih nabav ter opravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji. Namen preiskovalne komisije je ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij in drugih odgovornih nosilcev javnih funkcij v zdravstvenih ustanovah na sekundarni in terciarni ravni Republike Slovenije na področju izvajanja otroške kardiologije in na drugi strani na področju nabav medicinske opreme in zdravstvenega materiala ter upravljanja z medicinsko opremo.

PRETEKLA PREISKOVALNA KOMISIJA GLEDE ŽILNIH OPORNIC

V preteklem mandatu smo že imeli preiskovalno komisijo, ki je odkrivala nepravilnosti na enem ozkem segmentu nabav in sicer na področju žilnih opornic. Mineva leto dni od sprejema umestnega poročila in več kot pol leta od sprejema zaključnega poročila in, ne boste verjeli, mineva 5 let, od kar se je nacionalni preiskovalni urad začel ukvarjati s področjem nabav žilnih opornic in z nepravilnostmi na tem področju. Izplen preiskovalne komisije državnega zbora je, da so se začeli premiki na področju nabav, znižale so se cene tega materiala, o nepravilnosti je bila obveščana slovenska javnost, se pravi tako nacionalni preiskovalni urad, specializirano državno tožilstvo, mednarodna skupnost. Če bi takratna in sedanja koalicija, ker ni velike razlike, sledili preiskovalni komisiji in zaključku, bi danes v državnem zboru kot izplen preiskovalne komisije iz prejšnjega mandata imeli tudi spremembo zakonodaje na področju javnega naročanja, na področju odgovornosti nosilcev javnih funkcij, na področju vodenja bolnišnic. Žal tega še nismo dočakali. Besede velike, vendar dejanj ni. Ni dejanj s strani koalicije, vlade, ni dejanj s strani nacionalnega preiskovalnega urada in specializiranega državnega tožilstva. Torej nekje po letu vmesnega poročila pristojni organi žal svojega dela niso opravili niti z oceno dobro. Če bi pristojni organi delovali efektivno, če bi bili danes v normalni pravni državi, nove preiskovalke v državnem zboru ne bi potrebovali. Tako pa lahko ugotovimo, da se na področju nabav v slovenskih bolnišnicah dogaja marsikaj in se je dogajalo marsikaj in se še dogaja. Različni obvodi pri nabavah, nespoštovanje zakonodaje na področju nabav, negospodarno poslovanje in opravljanje z medicinsko opremo, nepreglednost pri nabavah drage medicinske opreme, vse si lahko preberete v poročilu »Pravilnost nabave medicinske opreme in zdravstvenega materiala ter učinkovitost pridobivanja in opravljanja z medicinsko opremo v UKC Ljubljana je zajelo področje nabav v tej ustanovi od leta 2014–2015.«

Ugotovljeno je bilo, da UKC Ljubljana pri naročanju zdravstvenega materiala in medicinske opreme dobaviteljev zdravstvenega materiala v vrednosti za 70 milijonov evrov ter dobaviteljev medicinske opreme v vrednosti za 120.000 evrov ni izbral na podlagi predhodno izvedenih postopkov javnega naročanja. Dobro ste slišali, 70 milijonov v dveh letih UKC Ljubljana za ta denar ni izbral izvajalca po predhodno izvedenih postopkih javnega naročanja. Podobno smo ugotavljali na preiskovalni komisiji od leta 2006 naprej, dokazovali s papirji, z gradivom, z dokazi koruptivnih dejanj, izjav prič. Nikomur v koaliciji, ki je bila tudi v prejšnji vladi, se ni zdelo vredno, da bi karkoli ukrenil. Celo probleme smo imeli na komisiji s sklepčnostjo in na koncu s potrjevanjem poročila, ki naj bi bilo preveč konkretno za določene osebe in sploh neugodno za marsikoga.

NADALJEVANJE PREISKAVE GLEDE PREPLAČANEGA MEDICINSKEGA MATERIALA

Torej, danes predlagamo, da se z delom na tem področju nadaljuje. Da se nadaljuje preiskovanje tistega, kar je bilo zaznano že v prejšnji preiskovalni komisiji in v poročilu Računskega sodišča. Tako predlagamo tudi preiskavo na področju upravljanja z medicinsko opremo. Tudi to je področje, kjer se je denar netransparentno porabljal. Po poročilu Računskega sodišča UKC Ljubljana ni imel vzpostavljenega ustreznega sistema za spremljanje iztrošenosti medicinske opreme kot podlago za učinkovito načrtovanje novih nabav. Da ne govorimo o donirani opremi, kjer se ni vedelo, ali jo bolnišnica sploh potrebuje. Ob tem si lahko preberite tudi revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije iz leta 2015, ko je revidiralo neučinkovitost poslovanja Ministrstva za zdravje pri upravljanju z medicinsko opremo s poudarkom na dragi medicinski opremi v obdobju od 2007 do 2015. Učinkovitost upravljanja z medicinsko opremo v teh letih se na ministrstvu od prve revizije 2007 ni bistveno spremenila, ugotavlja Računsko sodišče. Ministrstvo še vedno ni ugotovilo dejanskega stanja na področju medicinske opreme, še vedno ne zagotavlja točnosti in ažurnosti vseh podatkov ter po mnenju Računskega sodišča nekaterih podatkov ne uporablja v zadostni meri. Torej, Računsko sodišče ugotavlja tudi, da vse bolnišnice še vedno ne vodijo ustreznih evidenc ter nimajo izdelanih kriterijev za ugotavljanje prioritet nakupov medicinske opreme ter kratkoročnih in dolgoročnih načrtov nakupov medicinske opreme. Na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo lahko iščemo kazensko odgovornost za negospodarno in netransparentno delovanje nabave ter upravljanje na ministrstvih, pa tudi v vodstvih bolnišnic.

OTROŠKA SRČNA KIRURGIJA

Kot že na začetku rečeno, se problematika neučinkovitosti zdravstvenega sistema kaže tudi v nepravilni organizaciji mreže zdravstvenih storitev ali ožje gledano v nepravilnosti organizacije zdravstvenih dejavnosti. Kot primer navajamo organizacijo zdravstvene dejavnosti programa delovanja otroške kardiologije v Sloveniji. Na tem področju lahko zaskrbijo izjave bivše ministrice Milojke Kolar Celarc in bivšega predsednika vlade dr. Mira Cerarja, ki sta nam ves čas zatrjevala, da se program otroške kardiologije izvaja več kot zadovoljivo, varno in predvsem v dobro bolnikov. Skrbi lahko odklonilno stališče bivše državne sekretarke Ministrstva za zdravje dr. Ane Medved, ki se na podlagi predloga zdravnikov, ki še vedno delujejo v programu otroške kardiologije, in na predlog Zdravniške zbornice ni odločila oziroma je zatrjevala, da se Ministrstvo za zdravje ne bo odločilo za ugotavljanje odgovornosti v UKC Ljubljana za slabo stanje v programu otroške kardiologije. Skrbi pa tudi nedavna izjava sedanjega ministra Sama Fakina, ki je dejal, da pretirano ukvarjanje s preteklostjo lahko škodi sedanjemu programu, citiram: »Smo v izjemno občutljivi fazi izbiranja strokovnjakov, program je kompleksen in težak, nenehna ali prevelika pozornost lahko zavre delovanje programa.«

Zakaj skrbi ukvarjanje s preteklostjo in iskanjem odgovornosti, to se sprašujemo tudi predlagatelji. Zato, ker če ne rešimo slabih zadev iz preteklosti v smislu odgovornosti posameznikov, ki so po mednarodnem poročilu o ugotovitvah Komisije za preprečevanje korupcije, strokovnih nadzorih, izjavah posameznikov na ministrstvu pogledali vstran, potem tudi nov program oziroma načrti novega programa ne bodo uspeli. 

Zadeva z otroško kardiologijo se je pred javnostjo bolj konkretno pojavila v letu 2013. Januarja 2013 je namreč notranji strokovni nadzor pokazal več sistemskih pomanjkljivosti. Navedenih je bilo 16 priporočil za izboljšanje pri odkrivanju in obravnavi otrok s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana. Že tedanji minister za zdravje Tomaž Gantar je v poročilu UKC Ljubljana glede programa izrazil nezadovoljstvo in menil, da je vzrok za slabo stanje v osebnih interesih nekaterih, ki so vključeni v to zgodbo. Maja 2013 je Komisija za preprečevanje korupcije izdala ugotovitve v zadevi suma koruptivnega ravnanja odgovornih oseb v UKC Ljubljana pri izvajanju tega programa. V teh ugotovitvah so zapisali, da sta mag. Darinka Miklavčič kot odgovorna oseba v UKC v času 2007–2009 in mag. Simon Vrhunc v letu 2010 kršila dolžno ravnanje najmanj s tem, ko sta s tujim zdravnikom sklenila tri avtorske pogodbe za delo, ki ni bilo mogoče šteti kot avtorsko delo. Oba navedena naj bi po ugotovitvah KPK tudi vedela, da tuji zdravnik nima ustrezne licence in dovoljenje za delo, vendar sta kljub temu dopustila, da je v UKC Ljubljana opravljal delo. Za ta dejanja nikoli nihče kazensko ali drugače ni odgovarjal.

Zdravniška zbornica je v juliju 2013 na podlagi zahteve takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja odredila mednarodni nadzor za delovanje tega programa od 2007–2014. V omenjenem poročilu je mednarodna komisija zapisala več ključnih ugotovitev, predvsem pa to, da program odstopa od mednarodno objavljenih smernic in standardov oskrbe v srčni kirurgiji z vprašljivimi rezultati kirurških posegov. Uprava UKC Ljubljana in Ministrstvo za zdravje sta bila večkrat obveščena o odstopanjih od mednarodnih smernic in standardov oskrbe v otroški kardiologiji. Ukrepov za izboljšanje tega programa oziroma za upravljanje, vodenje v tem programu vsaj do zaključka mednarodnega poročila ni bilo.

V 2014 do 2017 so se zadeve dodatno zapletle tudi z odhodi več zdravnikov iz UKC Ljubljana, zapletle so se z ustanovitvijo novega javnega zavoda nacionalnega inštituta, ki ga je ustanovila prejšnja vlada. Ta inštitut je klavrno končal po letu dni, bivša vlada pa mu je tik pred odhodom namenila 1,7 milijona evrov za delovanje, kljub temu da ta inštitut ni imel ne opreme ne kadra, imel je le direktorja in nadzorni svet.

V 2017 smo bili priča tudi poskusu odstavitve dr. Rajka Kenda, takratnega strokovnega direktorja pediatrične klinike, za katerega je takratno vodstvo UKC Ljubljana podalo predlog za razrešitev zaradi objektivne odgovornosti za stanje na kliniki in tudi v tem programu. Po posredovanju Milojke Kolar Celarc je bilo to umaknjeno. Torej, kar nekaj zadev se je dogajalo tudi na področju otroške kardiologije, več o tem potem v razpravi zaradi časa.

Podpisniki zahteve pričakujemo plodno, konstruktivno in zavzeto delo v preiskovalni komisiji vseh parlamentarnih strank, kajti če res želimo izboljšati sistem v Sloveniji, je potrebno zadeve prečistiti korupcije, osebnih interesov in lobijev, ki ščitijo nesporno tiste, ki ovirajo razvoj zdravstva, ki postavljajo svoje interese pred interesi državljanov, v službi v katerih so. Vseskozi ponavljamo to, da je potrebno zdravstvo očistiti korupcije, poiskati odgovornosti za nazaj, če želimo slovensko zdravstvo naprej peljati po evropskih smernicah.