Jelka Godec: Odziv Šarčeve vlade na grožnjo koronavirusa je bil groteska

Vabljeni k nakupu in branju aktualne številke Demokracije, v kateri najdete intervju z Jelko Godec, podpredsednico SDS in nekdanjo poslanko državnega zbora, ki je pred dnevi zasedla mesto državne sekretarke v Kabinetu predsednika vlade, v katerem po pokrivala področje zdravstva.

DEMOKRACIJA: Gospa Godčeva, v torek, 24. marca, je preiskovalna komisija o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom pod vašim vodstvom sprejela t. i. vmesno poročilo. Kaj je bila pri tem vaša glavna ugotovitev?

JELKA GODEC: Drži. Preiskovalna komisija je na svoji zadnji seji sprejela sklep, da se po sprejetju vmesnega poročila javnosti sporoči le to, daje bilo poročilo sprejeto. Za vse podrobnosti pa bo treba počakati do obravnave na seji DZ RS.

Naj pa spomnim na izjavo priče prof. dr. Rajka Kende, strokovnega direktorja Pediatrične klinike, ki je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo dejal: »Očitno smo bili pač nesposobni. Ne trdim, da jaz nisem sodeloval v tej stvari, in ne trdim, da s tem nimam nič. Ni res, bil sem sestavni del tima, tako kot so moji kardiologi sestavni del cele zgodbe, in kot strokovni direktor pediatrije sem bil eden tistih, ki so pri tem bili dolžni pomagati in urejati zadeve, o tem ni nobenega dvoma. Da očitno od leta 2005 do danes, vključno s prof. Gregoričem, te zadeve nismo uspeli rešiti, je pač, lahko rečemo, krivda nas, kakšnih tridesetih, ki smo za to zadevo nesposobni.«

Takšno izjavo nekdanjega strokovnega direktorja Pediatrične klinike lahko razumemo v smislu, da bi lahko krivdo za neuspešno reševanje problematike izvajanja programa zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami pripisali zdravnikom v programu, vodjem in predstojnikom oddelkov in klinik, vodstvu UKC Ljubljana, Strokovnemu svetu UKC Ljubljana, Svetu zavoda UKC Ljubljana, Zdravniški zbornici Slovenije, Zdravstvenemu svetu pri Ministrstvu RS za zdravje, Ministrstvu RS za zdravje, da ne naštevam vseh vpletenih. Je pa treba zadeve presoditi z objektivno kritičnim pogledom. In to je preiskovalna komisija tudi naredila. Prav tako je treba povedati, daje preiskovalna komisija ugotavljala politično odgovornost.

DEMOKRACIJA: Je torej prejšnja Cerarjeva vlada in takratna ministrica za zdravje Milojka Kolar Cel are do te problematike pristopila povsem neprimerno?

GODEC: Večina prič, ki smo jih zaslišali pred preiskovalno komisijo, je dejala, da ideja o Nacionalnem inštitutu za zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami ni bila slaba. Toda bila je zelo slabo zastavljena že v samem začetku. Dr. Možina, nekdanji predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, je celo dejal, da je dr. Gregorič kot neformalni vodja NIOSB skočil v prazen bazen. Vlada Mira Cerarja mu namreč ni omogočila infrastrukture niti druge podpore, da bi NIOSB v resnici začel normalno delovati in izvajati program zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Zaradi padca vlade v začetku leta 2018 in predčasnih volitev so se ideji o NIOSB začeli upirati tudi v UKC Ljubljana. Pristopi za reševanje problematike zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami so bili od leta 2014 naprej različni. Ko se je zdelo, da en ukrep deluje, seje pojavil drugi, pa tretji in šele na koncu NIOSB, ki seje izkazal za propadel projekt.

DEMOKRACIJA: No, meni osebno je bilo recimo že na začetku tega projekta jasno, da bodo znanega srčnega kirurga Igorja Gregoriča, ki seje uveljavil v ZDA in so ga postavili za predsednika sveta Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), na koncu izigrali.

GODEC: Prof. dr. Gregorič je, kot se zdi iz pričanj in dokumentacije, imel idejo in koncept, kako bi lahko pomagal rešiti zadevo. Ne nazadnje je vodil mednarodno komisijo, ki je pripravila poročilo izvajanja otroške kardiologije v letih 2007-2014 v UKC Ljubljana. Že v takratnem poročilu so zapisali, da za reševanje omenjenega problema obstaja več možnosti, med njimi ustanovitev neodvisnega nacionalnega inštituta. Kot sem dejala, je po mnenju marsikaterega vpletenega v projekt ideja NIOSB dobra ideja. Vendar ni dovolj le ideja, ampak je potrebna tudi operativna izvedba. Mislim, da dr. Gregorič ob prevzemu vodenja omenjenega inštituta na primer niti ni vedel, da se v Sloveniji ne morejo zaposliti oz. opravljati dela zdravniki iz tretjih držav (ZDA), zato je bilo treba leta 2018 na vrat na nos sprejeti interventni zakon, ki je to omogočal. Sama celo menim, daje ekipa, ki je delovala v okviru NIOSB, verjetno želela res narediti nekaj dobrega za slovenske otroke, takratno ministrstvo za zdravje in vlada pa sta vse skupaj izkoristila kot piarovsko potezo in za pomiritev javnosti, ki je bila seveda ogorčena zaradi primerov smrti in neustreznega delovanja Pediatrične klinike

DEMOKRACIJA: Ste kot poslanka pričakovali, da bo prejšnji predsednik vlade Marjan Šarec tako hitro vrgel puško v koruzo? Vasje njegov odstop konec januarja presenetil?

GODEC: Odstop me pravzaprav ni presenetil. Ko seje vedelo, da sprejetje zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki mu je nasprotoval finančni minister in delno tudi zdravstveni minister, ne bo mogoč, je bilo jasno, da Šarčeva vlada ne bo več dolgo zdržala. Dva ministra iz Šarčevih vrst (to je finančni minister Bertoncelj in zdravstveni minister Šabeder) sta namreč želela odstopiti, kar pri manjšinski vladi, ki ji je podporo nekoliko prej odrekla tudi nadkoalicijska Levica, zagotovo ni pomenilo dolgega roka trajanja. Če dva tvoja ministra ponudita bianco odstop, je povsem jasno, da vlade ne moreš več voditi. Šarec je pravzaprav prejel popolno nezaupnico v lastni stranki. Ob tem naj opozorim tudi na številne afere, ki so spremljale Šarčev odstop – od zaposlitve tako imenovane lepe N. v Sovi do očitkov o vohunjenju za lastnimi političnimi sopotniki, kar naj bi bil počel Šarec v sodelovanju s svojim sekretarjem za nacionalno varnost, so bile več kot jasen znak, da vlada ne bo dokončala polnega mandata. Šarčeva vladaje bila pravzaprav politično truplo že mnogo pred njegovim dejanskim odstopom.

DEMOKRACIJA: Kako pa ocenjujete odziv Šarčeve vlade v odstopu na koronavirus? Očitno je bilo, da sojo morali predsednik SDS Janez Janša in številni drugi dobesedno prisiliti k ukrepanju, ki pa je bilo še vedno prepočasno in premalo odločno …

GODEC: Odziv Šarčeve vlade na grožnjo koronavirusa oziroma bolezni COVID-19 je bil ena sama groteska. Ko smo v času izbruha epidemije v Italiji, to je bilo v času zimskih počitnic pri nas, opozarjali, da je treba sprejeti nekatere nujne ukrepe, da ne bi prišlo do širjenja virusa v našo državo, nam je bilo večkrat rečeno, da gre za politizacijo in širjenje panike. Na koronavirus so opozarjali zdravniki, a jim je nekdanji minister Šabeder zabrusil, naj ne delajo panike. Omalovažujoče se je do zdravnikov v javnih izjavah v zvezi s tem vedel tudi nekdanji premier Šarec. Po mojih informacijah so tudi na Zavodu državnih blagovnih rezerv želeli pospešiti nabavo zaščitne opreme v januarju in februarju, a jih je tedanja vlada zavrnila. Šarca smo v SDS večkrat javno pozvali, naj skliče sejo Sveta za nacionalno varnost, pa niti tega ni želel storiti. To je naredil, šele ko je takšen poziv nanj naslovil tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje. Na sestanku Sveta za nacionalno varnost je bilo takrat sprejetih nekaj dogovorov, kot recimo nadzor na letališču Jožeta Pučnika, a se ukrep v resnici sploh ni izvajal! V Šmarju pri Jelšah nekdanji minister Pikalo ni želel zapreti šole, ko je zbolela učiteljica. Tukaj gre zahvala županu Čakšu, ki je šolo zaprl na lastno odgovornost. Prav tako menim, daje bil odločilen poziv sedanjega predsednika vlade Janeza Janše, da starši otrok 13. marca ne pošljejo v šolo, in napovedal zaprtje šol s 16. marcem. Ne morem in ne želim si predstavljati, kakšna bi bila situacija v Sloveniji, če bi državo še vedno vodila Šarčeva ekipa ali če bi bili sedaj v kampanji za morebitne predčasne volitve, kar je bila Šarčeva javno izražena želja ob odstopu z mesta predsednika vlade.

DEMOKRACIJA: No,po drugi strani pa je v začetku marca infektolog Andrej Trampuž, ki dela v Berlinu, na veliko hvalil ukrepe Šarčeva vlade …

GODEC: Verjetno ni edini. Danes prav tisti, ki so še pred dobrim mesecem, to je februarja, govorili, da gre v primeru koronavirusa samo za gripo, molčijo ali pa pozivajo k spoštovanju ukrepov za zajezitev epidemije. Mislim, da so danes redki, ki še govorijo, da so bili ukrepi Šarčeve vlade primerni in da gre za navadno gripo. Razmere v Italiji in Španiji so dovolj zgovorne.

DEMOKRACIJA: Očitno je bila Slovenija slabo pripravljena na koronavirus. Nova Janševa vlada seje tako ob svojem nastopu 13. marca znašla v situaciji, ko na zalogi praktično skoraj ni bilo zaščitnih mask in druge zaščitne opreme …

GODEC: Tako je. Vlada je bila imenovana 13. marca in pravzaprav do danes, ko se pogovarjava, deluje samo dobrih 14 dni, pa je v tem času sprejela ogromno ukrepov, s katerimi smo glede na druge države že kar v zamudi. Seveda si nismo niti v sanjah predstavljali, kaj nas čaka v naslednjih nekaj dneh. Mene so prosili, naj v konkretni situaciji operativno pomagam na ministrstvu za zdravje. Na ministrstvo sem prišla v nedeljo, 15. Marca, in po pogovorih z zaposlenimi je bilo jasno, da situacije ne jemljejo resno. Prvi pogovori, ki sem jih imela, so namreč tekli o nabavah nekaj tisoč mask, nekaj deset ventilatorjev, nekaj malega je bilo govora o skupnih javnih naročilih prek Evropske komisije. Zvečer istega dne pa smo izvedeli, da so skladišča državnih blagovnih rezerv v bistvu prazna, da ni dovolj zaščitne opreme. Dobro je, da je aktualni minister za zdravje Tomaž Gantar stvari vzel resno in z veliko ukrepi tudi v tem pogledu normalizira zadeve na področju COVID-19. Moram pa reči, daje bilo, potem ko smo ugotovili, kakšno je dejansko stanje, to najteže povedati zaposlenim v zdravstvu in v domovih za starejše. Danes sem neizmerno hvaležna vsem zdravstvenim delavcem, ki so se kljub res slabim prvim novicam odzvali izjemno konstruktivno. Dejali so namreč, da se morajo, če ni opreme, pač drugače organizirati in zdržati, dokler oprema ne pride. Iskreno sem hvaležna, da so vsi vpleteni kljub tudi lastnim strahovom vendarle pokazali izjemno mero zaupanja tudi v našo vlado, ki je dejansko nato napela vse sile, da bi pridobila opremo za najbolj izpostavljena mesta, to je za domove za starejše in seveda bolnišnice. V prvem tednu je na nekaterih mestih prihajalo tudi do slabe volje, očitanja, nezadovoljstva, kako to, da opreme ni, toda, kot rečeno – velik del te težave je bil v tem, da naša predhodnica opreme ni naročila pravočasno. Je pa bila dejansko celotna vlada vpeta v to, da opremo čim prej zagotovimo, in veseli me, da rezultati vseh prizadevanj, ki so bila opravljena v prvem tednu, dejansko počasi že prinašajo sadove. Oprema končno prihaja v našo državo in se deli glede na prioritete in potrebe.

DEMOKRACIJA: Verjetno je to tudi posledica tega, daje celo prejšnja direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat govorila, da zaščitne maske niso potrebne in da gredo lahko ljudje, ki so prišli s smučanja v Italiji, če se dobro počutijo, brez problema v službo …

GODEC: Ne vem in ne razumem, zakaj so javnosti pristojni na NIJZ posredovali takšna mnenja in kako je prišlo, kot danes vidimo, pravzaprav tudi do zgrešenih strokovnih ocen. Tudi sama sem pristojne na NIJZ opozarjala in jim predlagala, da se osebe, ki pridejo iz Italije ali tujine, morajo napotiti v samoizolacijo za štirinajst dni. Enako so opozarjali tudi moji poslanski kolegi na več sejah, ki so bile sklicane na temo spopadanja s koronavirusom, a so vsi naši pozivi bolj ali manj naleteli na gluha ušesa. Upam le, daje ne ministrstvu za zdravje in NIJZ v tem primeru prišlo do nenamernega podcenjevanja celotne situacije in nezavedanja, kaj koronavirus pomeni in kaj prinaša tudi za slovenski zdravstveni sistem.

DEMOKRACIJA: Vlada Republike Slovenije vas je v četrtek, 26. marca, na predlog predsednika vlade Janeza Janše imenovala za državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade. Čeprav razumem, boste zadolženi za področje zdravstva.

GODEC: Zaupanje predsednika vlade je zame velika obveza. Je pa tudi priložnost, da nadaljujem svoje delo. Področje, s katerim se nameravam prvenstveno ukvarjati, je področje zdravstva. Mislim, da imamo kot država prav v zdravstvu veliko izzivov, ki jih moramo ustrezno obravnavati, imamo pa tudi veliko možnosti za izboljšave. V času preteklih vlad in zdravstvenih ministrov so se sprejemali ukrepi, ki na naš zdravstveni sistem niso delovali blagodejno, prav nasprotno, nekatere stvari so se žal tudi poslabšale. Ob tem pa vendarle moram posebej poudariti, da v slovenskem zdravstvenem sistemu delujejo izjemni ljudje, kar lahko vidimo tudi v spopadu s koronavirusom, da so v njem ljudje z izjemnim čutom za sočloveka, da so požrtvovalni in da so tudi strokovno visoko usposobljeni. Žal pa je sistem včasih preveč okostenel in potrebuje spremembe. Te morajo biti seveda postopne in usklajene z vsemi deležniki. Temu nameravam posvetiti svojo pozornost.

DEMOKRACIJA: Zdravstveni sistem je ta čas močno na udaru koronavirusa. Kako je z zaščitnimi sredstvi?Kako bo v prihodnje?

GODEC; Upam, da se bo stanje z zaščitnimi sredstvi normaliziralo, da bomo čim prej zagotovili dnevne potrebe in kasneje mesečne potrebe. V uvidu pa moramo imeti tudi to, daje treba skladišča napolniti za morebitno naslednjo epidemijo. Strokovnjaki namreč napovedujejo možnost ponovitve v jeseni. Če bi do tega prišlo, naše vlade morebitna nova epidemija zagotovo ne bo presenetila, saj ne podcenjujemo dogajanja na tem področju.

DEMOKRACIJA; No, to sem vas vprašal tudi zato, ker v zadnjih dneh poslušamo različne projekcije, koliko ljudi bo v Sloveniji okuženih čez teden dni, koliko čez štirinajst dni, koliko čez tri tedne … Napovedi so precej skrb zbujajoče.

GODEC: Napovedi so različne in jih je skoraj toliko, kot je analitikov, gredo pa od najbolj optimističnih do najbolj črnih scenarijev. Sama mislim, da vrha epidemije še nismo dosegli, hkrati pa tudi upam, da se bo epidemija umirila v naslednjem mesecu. V Sloveniji smo sprejeli veliko ukrepov, ki pomagajo pri zajezitvi širjenja virusa, pomembno pa je, da ljudje ukrepe spoštujejo, da ravnajo samozaščitno, odgovorno, predvsem pa, da se držijo navodil, kijih v zvezi z omenjenim virusom dajejo zdravstveni delavci. Le tako bomo lahko dosegli optimistične napovedi. Seveda pa je veliko odvisno tudi od držav okoli nas, kako jim bo uspelo zajeziti epidemijo.

DEMOKRACIJA: In še za konec. Bo slovensko zdravstvo kos koronavirusu? Kakšne ukrepe za pomoč zdravstvu pripravlja vlada?

GODEC: Slovensko zdravstvo bo kos koronavirusu zaradi požrtvovalnega osebja v zdravstvu in zaradi ukrepov, ki jih je sprejela sedanja vlada. Prejšnje vlade in ministri za zdravje so slovenskemu zdravstvenemu sistemu naredili veliko škode. Ta bo po epidemiji potreboval še nekaj časa za okrevanje. Lahko pa je to tudi možnost, da se iz delovanja zdravstvenega sistema, sodelovanja med primarno, sekundarno ravnjo in zasebnim zdravstvom marsičesa naučimo in te izkušnje uporabimo tudi kot napotila za spremembe v delovanju sistema.

BIOGRAFIJA

Jelka Godec se je rodila leta 1969 v Celju. Leta 1995 je diplomirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer fizika – tehnika. Leta 2003 je diplomirala še na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer enopredmetna fizika ter pridobila naziv profesorica fizike. Dve leti kasneje je opravila dodatno strokovno izpopolnjevanje za poučevanje informatike in računalništva na Fakulteti za matematiko in fizika v Ljubljani. Leta 1995 se je zaposlila na srednji šoli, kasneje je poučevala na osnovni šoli in se leta 1997 zaposlila na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci. Leta 2006 je prevzela direktorsko mesto na Ljudski univerzi Šentjur. Omenjeni javni zavod za izobraževanje je uspešno vodila vse do avgusta 2014. Jelka Godec je bila dvakrat izvoljena za poslanko. V mandatu od 2014-2018 je vodila preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic in bila aktivna na področju zdravstva, izobraževanja in sociale, v svojem drugem poslanskem mandatu pa je prevzela vodenje preiskovalne komisije o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. Prav tako je bila podpredsednica odbora za zdravstvo in članica odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Je mati treh otrok in ljubiteljica športa.

Novinar: Metod Berlec

Foto: Matic Štojs Lamovšek