Jelka Godec: Nove negativne posledice zaradi še enega »šlampastega« zakona Milojke Kolar Celarc
nedelja, 23. 2. 2020Naša opozarjanja o »šlampasto« napisanem interventnem zakonu za poplačilo izgub slovenskim bolnišnicam so se izkazala za upravičena.
Člani in članice odbora za zdravstvo so v tem tednu na nujni seji obravnavali predlog avtentične razlage 7. člena zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, da se za namensko porabo sanacijskih sredstev, ki so jih bolnišnice dobile na podlagi tega zakona, šteje poplačilo zapadlih obveznosti do porabe, ki ni časovno omejena.
Spomnimo. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Milojke Kolar Celarc je leta 2017 z interventnim zakonom nekaterim slovenskim bolnišnicam namenilo 136 milijonov evrov za poplačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in posojil, pri čemer pa ministrstvo ni opredelilo časovnega okvira za porabo teh sredstev. Ravno slednje je januarja letos problematiziral Urad za nadzor proračuna oziroma, ki je z odločbo zahteval, da nekatere bolnišnice del prejetega denarja vrnejo, saj da ga niso porabile pravi čas. Gre za Onkološki inštitut Ljubljana, Splošno bolnišnico Slovenj Gradec, Bolnišnico Celje, Bolnišnico Trbovlje in Porodnišnico Kranj.
»Problem celotne zgodbe je, da zakon ni določil konkretnega datuma. Ob sprejetju zakona smo v poslanski skupini SDS glasovali proti. Povedali smo, da je zakon napisan »šlampasto«, da zakon pokriva izgube izsiljevanja dobaviteljev, ministrstvo do takrat ni naredilo popolnoma nič za znižanje cen materialov,« je v razpravi na odboru spomnila poslanka SDS Jelka Godec.
Čeprav zakon sprva ni določal presečnega datuma, ki bi ga morale bolnišnice upoštevati pri ugotavljanju, katere neplačane obveznosti in posojila še lahko plačajo, da bodo državna interventna sredstva porabljena namensko, pa sta se ministrstvi za zdravje in finance 29. julija lani uskladili, da bo presečni datum 30. november 2017, torej dan, ko so bolnišnice dobile denar. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so opozorili, da je naknadno določen presečni datum nedopusten poseg v vsebino zakona. »Kako so si na ministrstvu za zdravje dovolili, da po dveh letih od izplačala sredstev določijo datum? Ali jim je na ministrstvu zmanjkalo denarja?« je bila neposredna poslanka SDS in ob tem opozorila, da je institut avtentične razlage zakonov v izključni pristojnosti državnega zbora in ne katerega koli od ministrstev.
Predstavniki nekaterih bolnišnic, ki so bile podvrženi inšpekcijskemu nadzoru glede porabe, so na seji odbora opozorili, da je prišlo v nadzorih do neenake obravnave – v eni bolnišnici so, denimo, še pred določitvijo presečnega datuma opravili nadzor pa tega datuma niso upoštevali. »Čeprav sem v preteklosti večkrat dejala, da sem strogo proti delitvi 136 milijonov evrov, vendar pa če je denar že bil dan, potem se naj vse obravnava enako in pod enakimi pogoji, ne pa diskriminatorno, tako kot se je danes pokazalo,« je zaključila Jelka Godec.
Odbor je ob koncu soglasno sprejel predlog avtentične razlage 7. člena zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, da se za namensko porabo sanacijskih sredstev šteje poplačilo zapadlih obveznosti do porabe, ki ni časovno omejena.

Foto: Matija Sušnik/DZ
