Jelka Godec: Koalicija ne želi odpraviti varčevalnih ukrepov na področju državnih štipendij in otroških dodatkov.

Država namerava na račun socialno šibkih privarčevati 9,82 milijonov evrov pri državnih štipendijah in 16,2 milijona evrov pri otroških dodatkih. Na včerajšnjem nadaljevanju redne mesečne seje so poslanci in poslanke obravnavali tudi predlog zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela in spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila poslanka Jelka Godec.

Glede zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela je Jelka Godec dejala, da v poslanski skupine SDS predlog zakona podpiramo. Vlada z zakonom prinaša spodbude za delodajalce, ki bodo pod določenimi pogoji zaposlili starejše nad 55 let. Delodajalci bi bili pri teh zaposlitvah oproščeni plačila prispevkov za socialno varnost za največ dve leti, kandidat pa bi moral pred tem biti prijavljen v evidenco brezposelnih oseb vsaj 6 mesecev. Vlada s tem interventnim ukrepom načrtuje, da se bo letno zaposlilo 7 tisoč oseb več. Kljub temu je poslanka SDS opozorila, da gre pri tem ukrepu za gašenje požara. »Pojavlja se dilema, kaj bo s temi kandidati po dveh letih, torej zakon bo veljal do decembra 2017, kaj potem?« se je spraševala Jelka Godec in poudarila, da potrebujemo sistemske rešitve. »Še vedno imamo na določenih delovnih mestih zaposlene ljudi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, a so še vedno na delovnih mestih. Nimamo sistemske rešitve za reševanje problematike dolgotrajno brezposelnih oseb. S takšnimi interventnimi ukrepi, kot je jamstvo za mlade in interventni ukrep na področju trga dela za starejše nad 55 let, le gasimo požare,« je ugotavljala poslanka Jelka Godec. Ob tem je spomnila še na skupino dolgotrajno brezposelnih  v starostni skupini od 30 do 55 let, na kar smo v Slovenski demokratski stranki že večkrat opozarjali. »Imamo jamstvo za mlade do 30 let, sedaj imamo interventni ukrep na področju trga dela za tiste nad 55 let. Kaj pa se dogaja z ljudmi, starimi med 30 in 55 let? Vlada si le zatiska oči. V tem starostnem obdobju ljudje že imajo družine, zato lahko prihaja do večjih oziroma zelo velikih socialnih stisk,« je poudarila poslanka SDS in ob koncu vlado pozvala, naj se čim prej loti sistemskih sprememb za odpravljanje dolgotrajne brezposelnosti in povečanja števila delovnih mest.

Ob sprejemu ZUJF-a na področju državnih štipendij in otroških dodatkov je druga vlada Janeza Janše zapisala, da se ob 2,5 odstotni gospodarski rasti sprostijo varčevalni ukrepi na področju državnih štipendij za 6, 7 in 8 dohodninski razred ter ob 2 odstotni gospodarski rasti sprostijo varčevalni ukrepi na področju otroških dodatkov. Kljub doseženim pogojem v letu 2015 vlada ocenjuje, da bi bila sprostitev teh varčevalnih ukrepov preveliko breme za državni proračun.

»Zato vlada s predlogom zakona podaljšuje prehodno obdobje oziroma določa nove varčevalne omejitve. Novi pogoji na področju državnih štipendij so 2,5 odstotna rast BDP in hkrati rast delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let v višini 1,3 odstotne točke. Cenzus pa se določi pri 56 odstotkih povprečne neto plače na družinskega člana. Torej, varčevalni ukrepi še naprej veljajo za 7 in 8 dohodninski razred, kot nekakšen grenak bombonček pa se delno sprosti za 6 dohodninski razred,« je ugotavljala poslanka SDS in opozorila, da nov predlog zakona glede otroških dodatkov določa še strožje varčevalne pogoje, »in sicer rast BDP 2,5 % in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let 1,3 odstotne točke. Z grenkim priokusom pa lahko ugotovim, da se otroški dodatki delno povečajo v 6 dohodninskem razredu.«

V Slovenski demokratski stranki zato po besedah Jelke Godec sprememb  predloga ne bodo podprli. »Zaključim lahko, da se na področju državnih štipendij in otroških dodatkov popolnoma nič ne spremeni za družine, ki so socialno najbolj šibke. Otroški dodatki se ne zvišujejo za družine z nižjimi dohodki, prav tako se njim ne dodeljuje višjih državnih štipendij. Stopnja delovne aktivnosti, 1,3 odstotne točke, v starostni skupini od 20 od 64 let je bila v zgodovini slovenske države dosežena samo enkrat in to v letu 2003, zato lahko rečem, da so predlagani varčevalni ukrepi trajni. Država namerava na račun socialno šibkih privarčevati 9,82 milijonov evrov pri državnih štipendijah in 16,2 milijona evra pri otroških dodatkih. Skupaj torej malo več kot 26 milijonov evrov,« je zaključila poslanka SDS in dodala, da bo imelo vladno varčevanje posledice za tiste državljane, ki živijo pod pragom revščine oziroma so na socialnem dnu.