Jelka Godec: Izogibanje izvršitvi odločbe ustavnega sodišča pomeni grožnjo demokraciji

Po odložilnem vetu Državnega sveta RS je novela ZOFVI na današnji izredni seji Državnega zbora RS padla. Za novelo je glasovalo 43 poslancev, proti jih je bilo 23, za vnovično sprejetje novele pa bi bilo potrebnih najmanj 46 glasov. V poslanski skupini SDS smo tudi tokrat glasovali proti noveli, saj po našem prepričanju ne uresničuje odločbe Ustavnega sodišča RS in je v neskladju z ustavo. Stališče je na izredni seji predstavila poslanka Jelka Godec.

V nadaljevanju objavljamo celotno stališče.

JELKA GODEC: Danes naj bi verjeli vladi oziroma ministrstvu, da je pred nami novela zakona ZOFVI, ki uresničuje odločbo Ustavnega sodišča RS in sledi Ustavi RS. Kako verjeti ministrstvu, ki ga danes zastopata državna sekretarja in ne minister? Kako verjeti ministrstvu, ki ima državne sekretarje, ki se brez sramu slikajo s totalitarnimi simboli in zagovarjajo javno šolstvo kot neodvisno šolstvo? In, kako verjeti tistim, ki danes govorijo, da odločba ustavnega sodišča ni dokončna in da dokončna bo, ko bo do ustavnega sodišča prišla nova novela in takrat bo pač stran parlamenta dobila dokončno potrditev oziroma odločitev?

Sramotno je, da so po skoraj tridesetih letih samostojne Slovenije ogrožene demokratične pridobitve zaupanja v institucije, ki naj bi krepile demokracijo, da se izgublja zaupanje v državni zbor kot institucijo, ki bi morala spoštovati odločitve ustavnega sodišča, ustavo, torej, ki bi morala slediti ustavi kot temeljnemu aktu naše države – ampak, to dela le očitno navidezno. Del parlamenta še vedno zanika dokončne odločitve ustavnega sodišča in zanika tudi ustavne določbe. Ustavne demokracije v Sloveniji ni brez varuha ustave in človekovih pravic, torej ni brez Ustavnega sodišča, zato je izogibanje izvršitvi odločb ustavnega sodišča z namenom diskreditacije tistih, ki šolajo otroke v nedržavnih šolah, nedopustno. Nedopustno je, da se želi zaradi odločitve ustavnega sodišča, ki ni po volji oblasti, spremeniti ustavo, ki bi ukinila celo vse zasebno oziroma tudi gospodarsko pobudo.

Norčevanje iz tistih, ki mislijo malo drugače, ki šolajo svoje otroke po ustavi oziroma po svoji vesti, je v bistvu nekake vrste nadaljevanje tistega iz nekega prejšnjega režima, zasmehovanja vseh tistih, ki niso enako mislili kot oblast. Tudi danes se ne priznava in se zasmehuje tiste torej, ki otroke šolajo na drugačen način oziroma v nedržavnih šolah. Država, ministrstvo, vlada bi danes želela še vedno določati, v katero šolo naj gre kateri otrok ,in seveda, to naj bo državna šola, ker je kontrola popolna. Kajti, če kontroliraš šole, kontroliraš tudi ljudi.

Posiljevanje ministrstva in Vlade z novelo zakona, ki ne zasleduje ustavne odločbe, še manj pa ustavo, je na temeljih ideologije totalitarnega režima dobila krila. Grožnja Levice o ukinjanju zasebnega in na trenutke glasno odobravanje koalicije pa v bistvu pomeni grožnjo demokratičnim procesom in demokratični pridobitvi samostojne Slovenije. Iz ustavne dolžnosti učencev, da obiskujejo obvezno osnovno šolo, javnoveljavne programe v teh šolah izhaja, da se morajo vsi takšni javnoveljavni programi tudi enako financirati, kar je jasno povedalo ustavno sodišče v odločbi 2014. Iz ustave pa tudi izhaja svobodna izbira, v katero šolo se bo otrok izobraževal.

Novela zakona, ki je danes ponovno v obravnavi, glede na veto državnega sveta na novo postavlja programe, na novo jih definira in ločuje med programi, javnoveljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost v zasebnih šolah.
Poslabšuje položaj financiranja javnoveljavnih programov v nedržavnih šolah. Po odločbi ustavnega sodišča je javnoveljavne programe, ki jih mora šola obvezno ponuditi, potrebno financirati enako, ne glede na to, kdo je ustanovitelj, ali država ali kdo drugi. Izvzeti so programi, ki zasleduje partikularne interese šole.

Sedaj starši plačujejo 15 % tega javnoveljavnega programa, po noveli bi bilo to 35 %. V večletni razpravi, tako v državnem zboru kot v javnosti, pa se ne ukvarjamo z novelo samo, ampak v celoti z ideološkim propadom med tistimi, ki zagovarjamo zasebno pobudo, med tistimi, ki zagovarjamo odločbe ustavnega sodišča in spoštujemo ustavo, in med tistimi, ki bi zasebno pobudo v celoti ukinili in zatrli v kali še tisto, kar je drugačne od državnega.

Zavajanje v stilu, da se ustvarja elitizem v zasebnih šolah, je enako kot propaganda nekje v neki zgodovini, ki je toliko in toliko Slovencev pognala v tujino ali v smrt in to govori o tistih, ki v Sloveniji imajo privilegije in se imajo za elito, ki otroke šolajo v privatnih šolah. Poziv k ukinjanju zasebnega in klici po referendumu so enaki pozivom tudi iz zgodovine prejšnjega stoletja, ko se je nacionaliziralo velike kmetije  in družinska podjetja. Takrat in danes bi se to izvedlo nasilno ali pa še bolj podlo z referendumom bi o tem povprašali ljudstvo in to kljub zavrnitvi zakona s strani različnih pravnih mnenj in državnega sveta.