Jelka Godec: Evropsko sodišče za človekove pravice je že večkrat odločilo, da poroka dveh oseb istega spola ni človekova pravica.
ponedeljek, 2. 11. 2015Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki bo predmet referenduma, spreminja definicijo družine. Ustavno sodišče RS je v oktobru objavilo odločbo št. U-II-1/15 z dne 28. 9. 2015 s katero je odločilo, da se razveljavi Sklep Državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.Naj spomnimo, da je bila v začetku marca 2015 z glasovi 51 poslancev za in 28 glasovi proti sprejeta novela Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
Tri dni po prvem dnevu zbiranja podpisov (23. marec) je DZ z glasovi 53 poslancev za in 21 glasovi proti sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referendum.Poslance velike mavrične koalicije ni zmotilo niti dejstvo, da je Koalicija Za otroke gre! uspela v treh dneh zbrati več kot 44000 podpisov za začetek referendum.Z odločbo Ustavnega sodišče RS se je zgodilo ravno tisto na kar smo v SDS opozarjali. Prepoved referenduma o ZZZDR je protiustavno dejanje. Koalicija argumentom ni prisluhnila. Kljub temu, da je v SMC veliko pravnikov in da je M. Cerar ustavni pravnik, so trmasto vztrajali in izglasovali sklep o nedopustnosti referenduma.Po razglasitvi odločbe Ustavnega sodišča RS se je oglasila tudi varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer. Izpostavila je, da bo v primeru, da referendum uspe, vložila zahtevo za ustavno presojo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in drugih zakonov, ki po njenem mnenju vsebujejo podobne diskriminatorne določbe. Pri tem se sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je že leta 2009 in kasneje leta 2013, ko je presojalo ureditev pravice do dedovanja, presodilo, da gre pri »različni obravnavi istospolne zunajzakonske skupnosti in raznospolno usmerjenih oseb, živečih v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, za diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti«.Varuhinja bi lahko že zdavnaj vložila zahtevo za presojo neustavnih zakonov, ki jih sedaj navaja, vprašanje je, zakaj tega ni naredila. Pozdravimo lahko namen varuhinje, da zahteva presojo kateregakoli zakona, za katerega meni, da so pri njem kršene človekove pravice (to bi lahko storila večkrat, tudi pri drugih zakonih), ne moremo pa mimo dejstva, da ta napoved nima nikakršne stvarne in logične povezave z novelo ZZZDR o reviziji zakonske zveze. Hkrati je mogoče ugotoviti, da varuhinja pomanjkljivo citira odločitev Ustavnega sodišča RS iz leta 2009 (in kasneje v letu 2013), ki je v 12. točki odločbe U-I-456/06 obrazložilo, da je registrirana partnerska skupnost razmerje, ki je po vsebini podobno zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Gre torej za podobno razmerje in ne enako razmerje. V obeh primerih je Ustavno sodišče samo uredilo izvrševanje pravice do dedovanja in z vidika samega izvrševanja človekovih pravic po teh odločbah ustavnega sodišča, sprememba kateregakoli zakona ni nujna. Pomembno je tudi dejstvo, da se je varuhinja odločila, da bo vložila zahtevo za presojo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in drugih zakonov, ne pa Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, katerega sprememba je predmet referenduma. To dokazuje, da varuhinja ne meni, da je sedaj obstoječi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih diskriminatoren in s tem protiustaven. K vprašanju, ali je potrebno istospolnim parom zagotoviti še nekatere pravice, je potrebno pristopiti resno in odgovorno, vendar ne na račun redefinicije oziroma revizije skupnosti moškega in ženske oziroma zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti. Novela, ki bo predmet referenduma pa ureja ravno to. Zakonska skupnost po noveli zakona ne bo več skupnost moža in žene, temveč skupnost dveh oseb. Takšna sprememba ne pomeni samo obširnih pravnih posledic po drugih zakonih, ne pomeni samo posvajanje otrok v istospolne skupnosti, ampak pomeni tudi brisanje edine definicije moža in žene v slovenski zakonodaji. V javnosti se pojavljajo tudi izjave, da je odločitev Ustavnega sodišča RS vsebinsko prazna in da je referendum dovoljen iz procesnih razlogov. S tem se ne moremo strinjati.Ustavno sodišče RS je namreč presojalo dopustnost referenduma, to pomeni, ali je mogoče referendum zavrniti na podlagi vsebinskih razlogov v 90. členu Ustave RS. Na podlagi vsebine tega člena je namreč odločilo, da referenduma ni mogoče zavrniti, saj nova sprememba ZZZDR ne odpravlja proitustavnosti na področju človekovih pravic. V 51. točki odločitve je Ustavno sodišče RS tudi pojasnilo:
V skladu s četrto alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave torej referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki jo je predhodno že ugotovilo Ustavno sodišče ali ESČP. S tem pa se je tudi posredno vsebinsko dotaknilo vprašanja, ali je zakonska zveza človekova pravica dveh oseb istega spola. Že res, da Ustavno sodišče tega vprašanja še ni presojalo in zato ta pogoj še ni bil izpolnjen, je pa zato o poroki kot človekovi pravici dveh oseb že presojalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Le to je že večkrat jasno odločilo, da poroka dveh oseb istega spola ni človekova pravica.
Ustavno sodišče RS je tako vsebinsko presojalo dopustnost referenduma po 90. členu Ustave RS, kar je bila njegova edina naloga po Ustavi RS. Posredno je ponudilo vsebinsko razlago o tem, da zakonske zveze dveh oseb istega spola ni mogoče šteti kot človekovo pravico, saj ne gre za ugotovljene kršitve človekovih pravic, ki bi sicer lahko preprečile referendum. Še enkrat je potrebno poudariti, da je predlagatelj novele (Združena levica) Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izkoristil odločbo US RS iz leta 2009, ki ugotavlja kršenje človekovih pravic v Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti na področju dedovanja in noveliral drug zakon, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ni bil nikoli protiustaven.Tako je nedopustno, da se zagovorniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih zadevah poslužujejo argumenta, da novela odpravlja protiustavnost.Leta 2012 je bilo na referendum izglasovano, da se Družinski zakonik, ki je prav tako pomenil poseg v definicijo družine, ne uveljavi. Verjamemo, da bo tri leta kasneje izid referendum enak. “
Tri dni po prvem dnevu zbiranja podpisov (23. marec) je DZ z glasovi 53 poslancev za in 21 glasovi proti sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referendum.Poslance velike mavrične koalicije ni zmotilo niti dejstvo, da je Koalicija Za otroke gre! uspela v treh dneh zbrati več kot 44000 podpisov za začetek referendum.Z odločbo Ustavnega sodišče RS se je zgodilo ravno tisto na kar smo v SDS opozarjali. Prepoved referenduma o ZZZDR je protiustavno dejanje. Koalicija argumentom ni prisluhnila. Kljub temu, da je v SMC veliko pravnikov in da je M. Cerar ustavni pravnik, so trmasto vztrajali in izglasovali sklep o nedopustnosti referenduma.Po razglasitvi odločbe Ustavnega sodišča RS se je oglasila tudi varuhinja človekovih pravic gospa Vlasta Nussdorfer. Izpostavila je, da bo v primeru, da referendum uspe, vložila zahtevo za ustavno presojo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in drugih zakonov, ki po njenem mnenju vsebujejo podobne diskriminatorne določbe. Pri tem se sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je že leta 2009 in kasneje leta 2013, ko je presojalo ureditev pravice do dedovanja, presodilo, da gre pri »različni obravnavi istospolne zunajzakonske skupnosti in raznospolno usmerjenih oseb, živečih v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, za diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti«.Varuhinja bi lahko že zdavnaj vložila zahtevo za presojo neustavnih zakonov, ki jih sedaj navaja, vprašanje je, zakaj tega ni naredila. Pozdravimo lahko namen varuhinje, da zahteva presojo kateregakoli zakona, za katerega meni, da so pri njem kršene človekove pravice (to bi lahko storila večkrat, tudi pri drugih zakonih), ne moremo pa mimo dejstva, da ta napoved nima nikakršne stvarne in logične povezave z novelo ZZZDR o reviziji zakonske zveze. Hkrati je mogoče ugotoviti, da varuhinja pomanjkljivo citira odločitev Ustavnega sodišča RS iz leta 2009 (in kasneje v letu 2013), ki je v 12. točki odločbe U-I-456/06 obrazložilo, da je registrirana partnerska skupnost razmerje, ki je po vsebini podobno zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Gre torej za podobno razmerje in ne enako razmerje. V obeh primerih je Ustavno sodišče samo uredilo izvrševanje pravice do dedovanja in z vidika samega izvrševanja človekovih pravic po teh odločbah ustavnega sodišča, sprememba kateregakoli zakona ni nujna. Pomembno je tudi dejstvo, da se je varuhinja odločila, da bo vložila zahtevo za presojo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in drugih zakonov, ne pa Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, katerega sprememba je predmet referenduma. To dokazuje, da varuhinja ne meni, da je sedaj obstoječi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih diskriminatoren in s tem protiustaven. K vprašanju, ali je potrebno istospolnim parom zagotoviti še nekatere pravice, je potrebno pristopiti resno in odgovorno, vendar ne na račun redefinicije oziroma revizije skupnosti moškega in ženske oziroma zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti. Novela, ki bo predmet referenduma pa ureja ravno to. Zakonska skupnost po noveli zakona ne bo več skupnost moža in žene, temveč skupnost dveh oseb. Takšna sprememba ne pomeni samo obširnih pravnih posledic po drugih zakonih, ne pomeni samo posvajanje otrok v istospolne skupnosti, ampak pomeni tudi brisanje edine definicije moža in žene v slovenski zakonodaji. V javnosti se pojavljajo tudi izjave, da je odločitev Ustavnega sodišča RS vsebinsko prazna in da je referendum dovoljen iz procesnih razlogov. S tem se ne moremo strinjati.Ustavno sodišče RS je namreč presojalo dopustnost referenduma, to pomeni, ali je mogoče referendum zavrniti na podlagi vsebinskih razlogov v 90. členu Ustave RS. Na podlagi vsebine tega člena je namreč odločilo, da referenduma ni mogoče zavrniti, saj nova sprememba ZZZDR ne odpravlja proitustavnosti na področju človekovih pravic. V 51. točki odločitve je Ustavno sodišče RS tudi pojasnilo:
V skladu s četrto alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave torej referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki jo je predhodno že ugotovilo Ustavno sodišče ali ESČP. S tem pa se je tudi posredno vsebinsko dotaknilo vprašanja, ali je zakonska zveza človekova pravica dveh oseb istega spola. Že res, da Ustavno sodišče tega vprašanja še ni presojalo in zato ta pogoj še ni bil izpolnjen, je pa zato o poroki kot človekovi pravici dveh oseb že presojalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Le to je že večkrat jasno odločilo, da poroka dveh oseb istega spola ni človekova pravica.
Ustavno sodišče RS je tako vsebinsko presojalo dopustnost referenduma po 90. členu Ustave RS, kar je bila njegova edina naloga po Ustavi RS. Posredno je ponudilo vsebinsko razlago o tem, da zakonske zveze dveh oseb istega spola ni mogoče šteti kot človekovo pravico, saj ne gre za ugotovljene kršitve človekovih pravic, ki bi sicer lahko preprečile referendum. Še enkrat je potrebno poudariti, da je predlagatelj novele (Združena levica) Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izkoristil odločbo US RS iz leta 2009, ki ugotavlja kršenje človekovih pravic v Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti na področju dedovanja in noveliral drug zakon, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ni bil nikoli protiustaven.Tako je nedopustno, da se zagovorniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih zadevah poslužujejo argumenta, da novela odpravlja protiustavnost.Leta 2012 je bilo na referendum izglasovano, da se Družinski zakonik, ki je prav tako pomenil poseg v definicijo družine, ne uveljavi. Verjamemo, da bo tri leta kasneje izid referendum enak. “