Jelka Godec: Državljani si zaslužimo boljši zdravstveni sistem in boljšo zdravstveno ministrico

Poslanci in poslanke na današnjem nadaljevanju oktobrske seje razpravljajo o interpelaciji o delu in odgovornosti zoper ministrico za zdravje Milojke Kolar Celarc. V imenu predlagatelja je stališče podala poslanka Jelka Godec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

JELKA GODEC: Spoštovani! Lep pozdrav. Pred nami je interpelacija zoper zdravstveno ministrico Milojko Kolar Celarc, ki jo je vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.

Pred samo vložitvijo meseca septembra smo v poslanski skupini opozarjali na različne anomalije v slovenskem zdravstvu, tako na sejah Odbora za zdravstvo kot na sejah državnega zbora z različnimi priporočili, predlaganimi sklepi na področju korupcije v zdravstvu, čakalnih dob, problematike zakona o zdravstveni dejavnosti, nujni medicinski pomoči, itn. Nevzdržno stanje v zdravstvu, ki je eskaliralo tudi s tragičnimi dogodki, ki se nikoli ne bi smeli zgoditi, se odraža v nezadovoljstvu strokovne in širše javnosti, so pripeljali do tega, da smo torej vložili interpelacijo zoper ministrico Milojko Kolar Celarc.

Ministrica je ob nastopu mandata zatrdila, da je v Sloveniji nujno potrebna celostna sprememba zdravstvenega sistema. Poudarila je, da so spremembe potrebne zaradi različnih dejavnikov in da je potrebno zagotoviti dovolj sredstev za zdravstvo, če želimo, da bomo imeli vsi državljani enak, varen in takojšen dostop do zdravstvenih storitev. Ministrica je napovedala, da bo modernizirala sistem javnih zdravstvenih zavodov v smislu, da se poveča odgovornost tako svetov zavodov, in da se na mesta direktorjev imenuje kompetentne in odgovorne ljudi in takšne, ki poznajo zdravstvo. Direktorjem je po njenem mnenju potrebno dati nekaj več pooblastil, da bodo lahko izvajali ukrepe in uspešno vodili javne zdravstvene zavode.

Dosedanje delo ministrice Kolar Celarc ne sledi izrečenim besedam septembra 2014 in njene besede so bile več kot očitno le prazne besede. Ministrici v njenem dve in pol letnem delu ni uspelo uresničiti koalicijskih zavez, niti ni sledila svojim besedam, da bodo njen način dela dogovarjanje, timsko delo, moč argumentov in da bo na koncu na osnovi konsenzov in dogovarjanja prišlo do konstruktivnih rešitev, ki bodo dobre za posamezne projekte.

Ministrica Milojka Kolar Celarc v svojem odgovoru na interpelacijo že v uvodu in tudi kasneje v odgovorih želi z diskreditacijo predlagatelja zavreči vse navedbe v interpelaciji. Predlagateljem očita prilogo medijskih prispevkov, čeprav ti povzemajo nepravilnosti, slabosti in afere v zdravstvu, za katere je odgovoren njen resor, ki ga vodi in jih ni moč spregledati. Hkrati se sama, ko ji to ustreza, seveda, sklicuje na objavo v enem od tiskanih medijev, časopis Delo, kar naj bi dokazovalo, da nimamo slabega stanja v zdravstvu. Ministrica Milojka Kolar Celarc trdi, da v zdravstvu ni bila prioriteta nobene dosedanje vlade in za slabo stanje v zdravstvu že v samem uvodu na odgovor na interpelacijo prevali vso krivdo na bivše Vlade in ministre. Po njenih besedah se v 23. letih v zdravstvu ni naredilo nič, in da je zdravstveni sistem potreben nadgradnje in da popravlja napake iz preteklosti. Za svoj neuspeh ministrica v odgovoru v uvodu tudi navaja, da že od začetka mandata te vlade vodstvo zdravniških organizacij nasprotuje zavezam v koalicijskem sporazumu. Na eni strani se prikazuje kot žrtev, a na drugi strani kot rešitev slovenskega zdravstvenega sistema. Dejstvo je, da zdravstvo ni bila prioriteta te vlade vse do danes, ko poslušamo, kako je potrebno zdravstvo urediti v besedah predsednika vlade in besedah ministrice.

Ministrica za zdravstvo še vedno ne govori o reformi, ampak o nadgradnji lepotnih popravkih v zdravstvu, pri tem pa obtožuje glavne deležnike v zdravstvenem sistemu za njen lasten neuspeh. Predsednik Vlade podpira ministrico Milojko Kolar Celarc, v ozadju pa se menda načrtuje zmanjšanje vložka v zdravstvu iz 6,6 BDP na 6 BDP. In pri tem ministrica govori o povečanju sredstev v zdravstvu, izvaja kozmetične popravke in se obnaša arogantno do vseh ostalih predlogov. Ali se bo zdravstvena reforma začela izvajati korenito in na začetku, je odvisno od predsednika vlade, ministrice in koalicije. Pri tem pa tako kot smo poudarjali že v prejšnjih izvajanjih, smo pripravljeni sodelovati v opoziciji, pripravljena je sodelovati strokovna javnost in civilna družba.

Glavni očitek – nesprejetje ključne zakonodaje

Ministrici predlagatelji interpelacije v prvi vrsti očitamo odgovornost zaradi nepriprave ključne zakonodaje na področju zdravstva, ki bi omogočila celostno reformo zdravstva v Sloveniji. Ministrica Kolar Celarc želi ovreči te navedbe že v začetku dogovora na interpelacijo, ko zagotavlja, da je slovenski sistem dober in se sklicuje na prikaz zdravstvenega stanja in na teoretične izračune na primer projekcije pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu, ki med drugi niti ni samo rezultat zdravljenja bolezni. Kot dokaz uspešnega dela na področju zdravstvene reforme se sklicuje na aktivnosti, ki predstavljajo redno tekoče delo resorja, kot je sprejet v različnih pravilnikov, smernic, resolucije ali akcijskih načrtov, nekateri naj bi veljali celo za nazaj, na primer 2015 sprejeti akcijski načrt za izvajanje strategije Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem, ki naj bi veljal od 2012 do 2020.

Ministrica nenehno poudarja, da je primarno zdravstvo v Sloveniji na zavidljivi ravni, celo boljše kot v sosednjih državah. Pri tem bi bilo dobro, da bi navedla, katere sosednje države primerja oziroma s katerimi sosednjimi državami primerja Slovenijo. Dejstvo pa je, da ima Slovenija 48 % manj družinskih zdravnikov kot EU 28, in da so le ti preobremenjeni, zato je izvaja, da imamo zelo dobro primarno zdravstvo, zelo pogubna izjava. Primarno zdravstvo je dobro le zaradi predanih družinskih zdravnikov in ostalih strokovnih delavcev, ki pa so danes preobremenjeni.

Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leti 2014, 2015 in 2016 je razvidno, da se priprava in sprejem ključnih zakonov, ki predstavljajo možnost celovite reforme zdravstvenega sistema odmika v leto 2017. Do današnjega dne je Ministrstvo za zdravje pripravilo zakon o zdravstveni dejavnosti, ki je bil objavljen septembra 2015 v javni razpravi. Po navedbah Zdravniške zbornice Slovenije omenjeni organ ni sodeloval pri pripravi vsebine, kot določa 71. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti. Sam predlog je naletel na ostre kritike, ki so se nanašale predvsem na neenako obravnavo javnih zdravstvenih zavodov s koncesionarji in dvomi v usklajenost predlaganega zakona slovensko in evropsko zakonodajo. Predlog zakona o zdravstveni dejavnosti ureja le področje koncesij in na dolgi rok ukinja zasebno iniciativo na področju zdravstva. Govorim seveda o ukinjanju koncesij s prenosom upravljanja zdravstvene dejavnosti izključno na javne zavode. Od javne predstavitve zakona o zdravstveni dejavnosti je minilo leto dni in dejstvo je, da tega zakona še vedno nimamo v proceduri v državnem zboru za sprejem.

Naslednji zakon, ki bi naj ga pripravila ministrica Kolar Celarc in je po njenih besedah del zdravstvene reforme, je bil pred dnevi v državnem zboru obravnavan zakon lekarniške dejavnosti. Ta zakon je v državnem zboru naletel na skorajda popolno zavrnitev. Zakonodajno-pravna služba je na omenjeni zakon dala pripombe več kot 65 % členov, torej s strani Zakonodajno-pravna službe spoznanih kot protizakonitih in v določenih členih tudi protiustavnih. Pri več členih je Zakonodajno-pravna služba opozorila na možno kršenje Ustave RS in zakonov RS. Sam zakon sta zavrnili tudi dve koalicijski stranki Desus in SD. Nerazumno je, da je ministrica Kolar Celarc tudi s podporo predsednika vlade dr. Cerarja na vsak način želela, da predlog protiustavnega zakona, na katerega so opozarjala Zakonodajno-pravna služba, informacijska pooblaščenka, Komisija za preprečevanje korupcije, občine, župani, zasebne in javne lekarne, da se takšen zakon v državnem zboru sploh pojavi oziroma celo sprejme. Predsednik Desusa Karl Erjavec je celo izjavil, da je zakon skropocalo.

V SDS opozarjamo tudi, da ministrica do danes še ni pripravila zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Gre za zakon, ki ureja sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, določa nosilce družbene skrbi za zdravje in njihove naloge, zdravstveno varstvo v zvezi z delom in delovnim okoljem, ureja odnose med zdravstvenim zavarovanjem in zdravstvenimi zavodi ter uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Glede na zapis v odgovoru na interpelacijo naj bi bil zakon v javni razpravi konec leta. Naj pa poudarim, da je ta zakon v koalicijskem sporazumu naveden kot ključen zakon in zakon, ki bo prvi v obravnavi, vendar je jasno, da še danes ministrica skriva predlog zakona tako pred koalicijskimi partnerji kot pred strokovno javnostjo.

Težave v novozgrajenih urgentnih centrih

V letu 2015 je ministrica kot velik dosežek in velik korak v zdravstveni reformi najavljala sprejetje Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Tudi ta pravilnik bi bil sprejet v popolni tajnosti, če ne bi nanj začeli opozarjati javni zdravstveni domovi, bolnišnice, župani, občine, zveze občin, strokovna javnost, civilna družba. V državnem zboru so bila na pobudo Slovenske demokratske stranke sprejeta priporočila, ki so ministrico obvezala, da pred sprejetjem Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči obvesti državni zbor, ministrica tega ni storila. Pravilnik je bil v Uradnem listu objavljen 30. 10. 2015, ministrica pa je Odbor za zdravstvo s končnim predlogom Pravilnika o nujni medicinski pomoči seznanila mesec kasneje, 11. 11., kar navaja tudi v odgovoru. Ministrica Kolar Celarc je Pravilnik nujne medicinske pomoči predstavljala tudi kot podzakonski akt, ki bo urejal delovanje urgentnih centrov. Ob tem je govorila tudi na seji matičnega odbora in kasneje na izredni seji državnega zbora 5. junija 2015, ko je obljubila, da bo Pravilnik nujne medicinske pomoči šel v smeri, da se uredi delovanje urgentnih centrov, dispečerski center in da bodo uredili Pravilnik o zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva. Najpozneje do konca februarja 2016 naj bi vsi bolniki v desetih mestih, kjer so sedeži urgentnih centrov, v nujnosti obiskali zdravnika namesto v zdravstvenem domu v stavbi urgentnega centra.

Kljub zagotovilom ministrice se organizacija urgentnih centrov še vedno ni v celoti prilagodila, kar je posledica pomanjkanja zdravnikov in finančnih sredstev. Naj navedem primer Jesenic, informacijski sistem Novo mesto – povečan obisk, ki ga niso pričakovali na urgentnem centru, kadrovske, finančne težave; Celje – pomanjkanje specialistov urgentne medicine, organizacija dela, delitev dela med bolnišnico in zdravstvenim domom, težave glede financiranja; Šempeter pri Novi Gorici – povečan obseg dela, premalo urgentnih zdravnikov; Slovenj Gradec – prav tako premalo zdravnikov, da ne navajam vseh. Ministrica se v svojem odgovoru na interpelacijo glede tega področja izgovarja na svojo nevednost. Ob prevzetju projekta naj ne bi vedela, da obstaja kakršenkoli problem pri vzpostavitvi urgentnih centrov. Če tega ni vedela ob prevzemu ministrskega mesta pa je bila s tem seznanjena najkasneje februarja 2015, ko je bila prva seja na temo urgentnih centrov oziroma nujne medicinske pomoči v državnem zboru. Že takrat so zdravstveni domovi, bolnišnice in ostali opozarjali na kadrovsko in drugo problematiko urgentnih centrov.

Na seji državnega zbora v začetku leta 2015 je bilo tudi opozorjeno glede pediatrije v urgentnih centrih. S strani državne sekretarke in tudi ministrice je bilo takrat zaznati, da se zavedata problematike nevključevanja pediatrije v urgentne centre. Zato se je pričakovalo, da bodo te zadeve urejene in usklajene vsaj v letu dni. Še do danes pediatrija na urgentnih centrih ni urejena. Zanimiv podatek, ki ga ministrica v odgovoru navaja, je tudi novih 266 delovnih mest v urgentnih centrih. Pri tem pa ne pove, ali gre za urgentne zdravnike, medicinske sestre ali za koga drugega, ali gre za popolnoma nove zaposlitve ali le za premestitve znotraj bolnišnic oziroma zdravstvenih domov. Za premalo specializantov urgentne medicine naj bi bila po mnenju ministrice kriva Zdravniška zbornica, ki razpisuje specializacije. Pri tem pa ministrica ne pove, da razpis specializacije res pripravi Zdravniška zbornica, soglasje pa poda ministrica. Tako bi lahko ob tem vedenju, da primanjkuje specializantov urgentne medicine, dosegla povečanje števila specializacij, tako kot jih je, kot se pohvali v odgovoru, na področju števila specializacij iz pediatrije. Torej, ministrica lahko doseže zvišanje števila predlaganih specializacij s strani Zdravniške zbornice, če to le želi. Dejstvo je, da Ministrstvo za zdravje danes že odloča in sodeluje pri načrtovanju specializacij. Krivda na strani ministrice je, ker še vedno ni pripravljena javna mreža, ker niso urejeni standardi brez česar se ne da optimalno planirati tudi ne planirati specializacij.

Finančna anarhija v javnih zdravstvenih zavodih

Zaradi nesprejetja sistemskih zakonov in s tem dovoljevanja neurejenih razmer v zdravstvu ministrica dovoljuje tudi slabo finančno stanje v slovenskih bolnišnicah. V prvem polletju letos je izgubo izkazalo 29 javnih zavodov, ob koncu lanskega leta 8. Od tega je v prvem polletju negativno poslovalo 14 bolnišnic, konec lanskega leta 3 in 13 zdravstvenih domov, konec lanskega leta 3. Tisti, ki so negativno poslovali, so skupaj ustvarili 20,5 milijonov evrov izgube, kar je 263 % več v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Od tega je izguba v bolnišnicah znašala 19,3 milijona evrov in je višja za 310 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največji minus so med bolnišnicami ustvarili univerzitetni klinični center UKC Ljubljana v višini 12,37 milijonov evrov, šempetrska bolnišnica in UKC Maribor. Državna sekretarka je na seji Komisije za nadzor povedala, da se predvideva, da bo UKC Ljubljana imel na koncu leta 19 milijonov evrov izgube, kar je trikrat več kot v lanskem letu. Ministrica pa v odgovoru zatrjuje, da polletni rezultati kažejo vedno slabše stanje kot je na koncu leta. Navaja, kaj vse bo naredila, da bodo za zdravstvo pridobljena dodatna sredstva, tobačni cent, torej nov davek, in pa preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če bi ministrica to naredila že prej, torej v teh dveh in pol letih bi lahko javni zdravstveni zavodi za prihodnje veliko lažje načrtovali oziroma pripravljali finančne načrte.

Ministrica z nesprejetjem področne zakonodaje tako podaljšuje finančno anarhijo in nekako podpira finančno slabljenje javnih zdravstvenih zavodov. Če je na začetku ministrica obljubila, da bo z imenovanjem kompetentnih ljudi na vodstvene položaje javnih zdravstvenih zavodov dosegla boljše upravljanje in poslovanje le-teh je dosegla ravno nasprotno. Naša največja bolnišnica je, ker je ministrica vztrajala pri svoji izbiri za imenovanje generalnega direktorja UKC LJ, ki je beležil dvakratno izgubo glede na lani, pa ne le finančne izgube, ampak tudi vedno več afer, ki se pojavljajo v tej naši največji bolnišnici.

Kako se ministrica za zdravje bojuje proti korupciji?

Ministrica je sprejela protokol po katerem se izvajajo razrešitve imenovanja članov sveta zavodov. Po besedah Milojke Kolar Celarc je ta pravilnik nastal na strokovni osnovi in se na strokovni osnovi tudi imenuje člane v svete zavodov. Po besedah ljudi in pa tistih, ki so vpleteni v imenovanje v svete zavodov, pa se to dogaja daleč od strokovnosti in le na politični osnovi. Zamenjanih je bilo kar 88 članov sveta zavodov od 134 v devetih mesecih.

Ministrica v svojem odgovoru in pa v vseh javnih izvajanjih vedno zagovarja ničelno toleranco do korupcije. To so zanimive izjave toliko bolj, če vemo, da je vlada v svojih mnenjih in tudi v mnenju ministrice vedno zavračala predloge s strani Slovenskem demokratske stranke, da se pospešeno izvedejo določeni ukrepi na področju preprečevanja korupcije v zdravstvu. Temu so sledili tudi koalicijski poslanci. Kot učinkovit boj proti korupciji ministrica navaja skupna javna naročila, ki pa vemo, da niso rešitev za močnejšo zajezitev korupcije. Ob tem pa kljub priporočilom Računskega sodišča bolnišnice še vedno ne vodijo evidence medicinske opreme, kar je potrebno zagotavljanje potreb in pravočasno načrtovanje nakupov. Da bo to urejeno do julija 2016, je Računskemu sodišču ministrica zagotovila v svojem odgovoru na pripombe Računskega sodišča, sedaj pa je dejstvo, da to ni narejeno in da bo predvidoma nekje do konca leta 2016. Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da je predsednik vlade izjavil, da je Slovenija mafijska država, in ministrica ni reagirala na besede v .d. direktorice UKC Ljubljana o korupciji v zdravstvu, da ministrica ni podprla priporočil v državnem zboru, da bi pozvala pristojne institucije naj pospeši aktivnosti na področju preiskav korupcije.

Očita pa se Slovenski demokratski stranki, da ni prijavila dejanj, ki jih opisuje v interpelaciji. Več kot jasno je, da gre za dejanja, ki so že bila prijavljena na pristojne organe in še do danes nismo doživeli sodnega epiloga. Zato smo tudi v Slovenski demokratski stranki v začetku tega leta predlagali ustanovitev parlamentarne preiskave na področju prodaj in nabave žilnih opornic. Od ministrice pričakujemo, da bo odgovorila na vprašanje koliko lobističnih stikov je prijavilo Ministrstvo za zdravje in koliko kazenskih je podala do sedaj. Tudi zato, ker trdi, da ureja področje koncesij za to, ker so se do sedaj podeljevale netransparentno, preko poznanstev, torej nezakonito.

Rak rana slovenskega zdravstva – čakalne dobe

Koruptivna dejanja pa se povezuje tudi s čakalnimi dobami, čemur smo bili priča pred nedavnim. Čakalne dobe v slovenskem zdravstvu so eden najbolj perečih problemov slovenskega zdravstva in so odziv na vsa anomalije našega zdravstvenega sistema. Izgovor ministrice, da so čakalne dobe problem vseh držav sveta, je skrajno neodgovorno in neresno. Dejstvo je, da se je število čakajočih na prvi ambulantni pregled v letu dni povečalo za 6 %, tistih, ki čakajo nedopustno dolgo na prvi pregled pa kar za 26 %, pri čemer je potrebno poudariti, da so že lanskoletne čakalne vrste z vidika zagotavljanja ustavne pravice do zdravstvenega varstva povsem nesprejemljive. Ministrica se problema ne zaveda dovolj, ker gre za sistemski problem, ki pa ga ni sposobna rešiti. Gre za največji izziv zdravstvene reforme, ki mora vključiti kadrovske in ostale kapacitete v zdravstvu, ki jih je dovolj.

Čakalne dobe bodo še naprej naraščale brez temeljitih sistemskih posegov oziroma ne bodo rešile trenutne finančne spodbude. Projekt skrajševanja čakalnih dob, s katerim se ministrica zelo rada pohvali, je nedodelan. Zajema le dve bolnišnici, štiri zdravstvene domove in eno specialistično bolnišnico in niti ne našega največjega javnega zdravstvenega zavoda UKC Ljubljana. To je premajhen obseg za dobro končanje tega projekta. Projekt skrajševanja čakalnih dob skrajšuje le nekatere čakalne dobe oziroma čakalne dobe na nekaterih področjih, ki jih je določilo Ministrstvo, kar je spet diskriminatorno do ostalih bolnikov. Da ne omenjam, da so dodatni programi za skrajšanje čakalnih dob bili izvajalcem dodeljeni nezakonito, brez kriterijev in brez razpisa.

Ministrica se do podaljšanja čakalnih dob obnaša skrajno neodgovorno, arogantno in se ne zaveda razširjenosti problema. Nenehno poudarja, da so za dolge čakalne dobe krivi pacienti in zdravniki. Zdravniki pa so tisti, ki so zaslužni, da se zdravstveni sistem še ni sesul sam vase. Torej, izjave ministrice, da so za čakalne dobe krivi zdravniki in pacienti, ki se prijavijo v čakalno vrsto pri več zdravniki, takšne izjave so politično nekorektne, diskreditirajo zaposlene v zdravstvu, tudi tiste, ki delajo dobro in vestno opravljajo svoje poslanstvo.  O problemu čakalnih dob se ne ozira na opozorila zdravnikov, ki so v svojem delu preobremenjeni in čutijo vedno več pritiska pri svojem delu, tudi s strani pacientov. S čakalnimi dobami je bil povezan tudi tragičen dogodek, kot sem dejala, ki se ne bi smel zgoditi. Zanikanje vzročne povezave med čakalno dobo in tragičnim dogodkom je več kot zadosten razlog za prevzem objektivne odgovornosti ministrice Milojke Kolar Celarc.

»Ministrica Milojka Kolar Celarc uživa mojo popolno podporo, saj je prava oseba na pravem položaju, da s skupno vizijo boljšega slovenskega zdravstva uresniči za vse nas.« To je izjava predsednika vlade dr. Cerarja in nadaljuje: »Ko sem jo imenoval za zdravstveno ministrico sem vedel, da bo izboljšala življenje naših državljank in državljanov ter izboljšala zdravstveni sistem, da bo takšen kakršnega si zaslužimo.« Na tem mestu pa je vprašanje, ali si slovenski državljani zaslužimo takšen zdravstveni sistem, ki ga trenutno imamo? Državljanke in državljani tukaj in zdaj na lastni koži čutijo krizo v zdravstvu. Dostopnost zdravstvenih storitev ni zagotovljena za vse enako in ni vedno dobra, kar dokazujejo vse daljše čakalne vrste. Državljanke in državljani ne občutijo izboljšanja zdravstvenega sistema, o katerem govori dr. Cerar in ne kaže, da bo v prihodnje pod to ministrico bolje.

V besedilu interpelacije smo prikazali in z argumenti dokazali tako objektivno kot subjektivno odgovornost ministrice Milojke Kolar Celarc za stanje v slovenskem zdravstvu. Zato v Slovenski demokratski stranki pozivamo vse poslance, da podprejo interpelacijo zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Hvala.