Jelka Godec: »Doma čutim vedno manj domoljubnega ponosa.«

V nadaljevanju objavljamo pogovor z Jelko Godec, novoizvoljeno poslanko SDS. Jelka Godec se je rodila 21. 11. 1969. Otroška leta je preživela v Celju in na Ponikvi. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani je leta 1995 diplomirala na smeri fizika – tehnika. Devet let je bila zaposlena na srednji šoli kot učiteljica fizike, matematike in informatike. Diplomirala je še na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer enopredmetna fizika, ter pridobila naziv profesorica fizike in se dodatno strokovno izpopolnila za poučevanje informatike in računalništva na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani.
 
Od leta 2006 je bila zaposlena kot direktorica Ljudske univerze Šentjur. V času njenega vodenja je ljudska univerza iz svoje neprepoznavnosti zrasla v regijsko uveljavljeno izobraževalno ustanovo. Priložnosti za uspešno izvajanje izobraževalnih dejavnosti išče v nacionalnih in evropskih razpisih. Pod njenim vodenjem je bilo na ljudski univerzi izvedeno več nacionalnih in mednarodnih projektov, katerih skupna točka je ponuditi širši javnosti brezplačna splošna neformalna izobraževanja.
 
Osebno se vključuje v dejavnosti, ki se dotikajo humanitarnih dejavnosti in socialnih vprašanj. Tako je članica Upravnega odbora  Združenja zahodnoštajerske pokrajine za pomoč pri demenci Spominčica Šentjur od njegove ustanovitve dalje. Od maja 2013 je vodja skupine za preoblikovanje Šentjurja v demenci prijazno mesto. Ob vseh delovnih aktivnostih se sprošča pri teku ali bianboxu. Najbolj se ji prileže vsakoletno družinsko potovanje z avtodomom. Pri tem ji ob treh šoloobveznih otrocih Tinkari, Lučki in Galu ne zmanjka energije za nove izzive.

Pogosto vprašanje, ki ga prejemajo ženske, ki vstopajo v politiko, je: ali lahko kot ženska v politiko doprinesete nekaj drugačnega kot vaši moški kolegi? Kakšno je vaše stališče do tega vprašanja?
Včasih je prav smešno, kako veliko se ukvarjamo z vprašanjem: ženske v politiki, da ali ne in podobno. Večina žensk vstopa v politiko kasneje kot moški, predvsem zaradi družine in ustvarjanja ter uveljavljanja poklicne kariere. In tudi to je še vedno največkrat največja »ovira« za aktivno delo žensk v politiki. Ženske in moški v Sloveniji imajo pravno formalno enake politične pravice. Je pa res, da je politika oblikovana po meri moških. Z vedno večjo prisotnostjo žensk v politiki se to tradicionalno moško področje počasi spreminja in s tem tudi splošna miselnost, da ženske niso za najvišje politične funkcije.
Zaposleni ste bili kot direktorica Ljudske univerze Šentjur. Kakšni so vaši pogledi na vseživljenjsko učenje?
Vse preveč ljudi misli, da se učenje konča po formalno zaključenem izobraževanju oziroma, da je učenje le pridobivanje formalne izobrazbe. Učimo se skozi celo življenje, vsak dan in vsepovsod. Na življenjski poti skozi vsakdanje učenje krepimo zdravo samozavest in samopodobo, kakovostno preživljamo prosti čas, spoznavamo različna področja kulture, krepimo medsebojne odnose in razvijamo socialne kompetence. Vsak dan se odprajo nova obzorja in nove poti.

Na katere projekte in dosežke v okviru nacionalnih in evropskih razpisov, ki ste jih izvedli kot direktorica Ljudske univerze Šentjur, ste najbolj ponosni?
Kot največji uspeh in ponos mi je projekt Leonardo da Vinci – prenos inovacij, s katerim smo se odzvali na potrebe gospodarstva.  Skupaj s Steklarno Rogaška Slatina, Centrom za poklicno izobraževanje ter nemškimi, italijanskimi in češkimi partnerji pripravljamo prenovljene nacionalne poklicne kvalifikacije za poklice steklopihalec in steklobrusilec. S tem bomo pomagali gospodarstvu pri prekvalifikaciji zaposlenih in tudi brezposelnih oseb za potrebe steklarske panoge. Pomembni so tudi izvedeni večletni nacionalni projekti, kot so dvig ravni pismenosti in izvajanje splošnih neformalnih izobraževalnih programov. S temi brezplačnimi programi smo izobraževanje približali tudi ekonomsko in socialno šibkim ljudem.

Ste aktivna v Združenju zahodnoštajerske pokrajine za pomoč osebam z demenco, Spominčica Šentjur. Kakšno je vaše mnenje o morebitni sistemski ureditvi vprašanja oskrbe dementnih posameznikov in nasploh vaš pogled na oskrbo starejših?

Pri nas še vedno prepogosto prevlada namesto »uporabnika v središču« načelo »ustanova v središču«. Sem mnenja, da je potrebno nuditi starejšim pravice do kakovostnega življenja z vsem spoštovanjem in priznavanjem njihovega dostojanstva.
To lahko dosežemo s konceptom, pri katerem je v ospredju uporabnik kot subjekt. Govorim seveda o psihosocialnem konceptu. Osnovno načelo pri tem je varnost domačega zavetja, samostojnost in zasebnost posameznika.
V Sloveniji smo v zadnjih letih naredili korak naprej na področju oseb z demenco predvsem po zaslugi nevladnih organizacij, kot je Spominčica Šentjur. Delež pa so prispevali tudi domovi za starejše na področju dnevnega in domskega varstva. Mislim, da bo potrebno še kar nekaj dela na področju zdravstva torej na področju diagnoze in zdravljenja.

Kateri so vaši cilji za prihajajoči mandat, ki jih želite uresničiti? V katerih delovnih telesih bi radi delovali?
 
V mandat prihajam z jasnimi cilji aktivnega in konstruktivnega dela. Ker je moje poklicno področje šolstvo, je vsekakor to moja prva izbira tudi pri delu v parlamentu. Tuje mi ni področje sociale, družine in dela, saj sem se s temi področji srečala v poklicnem in osebnem življenju. Tretja izbira je področje kmetijstva, saj prihajam iz področja, kjer je kmetijstvo ena izmed pomembnejših panog. Torej: Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje.

Kateri ukrepi so po vaši oceni najbolj nujni, da bi Slovenijo rešili iz primeža gospodarske in finančne krize?

Ob pogovoru s podjetniki sem največkrat slišala pripombe na razraščeno birokracijo in finančno nedisciplino. Vsekakor pa je potrebno zmanjšati davčne obremenitve. Uvedba nepremičninskega davka bi pomenila propad marsikaterega podjetja. Potreben je umik države iz gospodarstva in povečanje vlaganja (EU sredstva) v razvoj malih in srednjih podjetji. Povečati in spodbujevati je potrebo raziskovalno dejavnost na področju tehnološkega razvoja.

Vsako leto se odpravite na dopust z avtodomom. Ker je tudi čas dopustov, nas zanima, katero počitniško destinacijo bi priporočili bralcem spletne strani in zakaj vas je ta destinacija tako navdušila?

Od vseh dosedanjih potovanj me je najbolj navdušila Škotska, ki je dežela domoljubja. Ne le lepote pokrajine in umirjenosti, temveč tudi njihov ponos na zgodovino, jezik, kulturo. Dobro se zavedajo svojih korenin. Domoljubje Škotska sporoča skozi pokrajino in ljudi. Enako velja za skandinavske države, kjer ponosno izobesijo državno zastavo. Tega ponosa vedno manj čutim doma.