Kljub temu da minister za zdravje Aleš Šabeder nenehno zatrjuje, da se sprejemajo različni ukrepi za obvladovanje čakalnih dob, realnost kaže drugačno sliko.
Poslanka Jelka Godec je na ministra za zdravje Aleša Šabedra naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi s čakalnimi dobami.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani minister!
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje dr. Tomaž Pliberšek je na 13. redni seji Državnega zbora RS v okviru sprejemanj proračunskih dokumentov dejal: »Torej, naše trenutne prioritete so usmerjene, bom samo naštel, v ukrepe za večjo kakovost podatkov o čakajočih in čakalni dobi. Izveden je bil pilotni projekt na Ortopedski kliniki Ljubljana, kjer smo, zanimivo, ugotovili, navezujoč se na Aneks 3, da je z ukrepom v obliki dodatnih ambulant v popoldanskem času in ob sobotah možno odpraviti nedopustne čakalne dobe za prve ortopedske specialistične preglede. Žal odprava nedopustno čakajočih pacientov pa ni mogoča za ortopedske operacije, saj trenutne operacijske zmogljivosti ne zadoščajo za povečan obseg dodatnih storitev. Torej, tretji ukrep, Ministrstvo za zdravje je k sodelovanju povabilo tudi strokovnjake WHO. Vzpostavitev pogojev za zmanjšanje napotovanja in pa ukrepi na področju financiranja storitev so usmerjeni v splošni dogovor 2020. Glede na to, da problematika čakalnih dob ni rešljiva na kratek rok ampak zahteva celovito in skrbno obravnavo ter vključitev vseh deležnikov, je naš cilj obvladovanje nedopustnih čakalnih dob, torej tistih, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo, kot je opredeljeno po zakonu o pacientovih pravicah.«
Po podatkih NIJZ za mesec september 2019 so čakalne dobe sledeče:
1. V naboru 25 zdravstvenih storitev za prvi pregled na dan, 1. 9. 2019, čaka 88.651 oseb, kar pomeni 6.723 oziroma 8,2 % čakajočih več kot na isti dan preteklega leta in 5.890 oziroma 7,1 % več kot na prvi dan preteklega meseca.
2. Nad dopustno dolgo čakalno dobo za prvi pregled na dan, 1. 9. 2019, čaka 35.664 oseb, kar pomeni 1.287 oziroma 3,5 % čakajočih manj, kot na isti dan preteklega leta in 899 oziroma 2,6 % več kot na prvi dan preteklega meseca.
3. Na 379 izbranih zdravstvenih storitev na dan, 1. 9. 2019, čaka 112.766 oseb, kar pomeni 15.322 oziroma 15,7 % čakajočih več kot na isti dan preteklega leta in 6.090 oziroma 5,7 % več kot na prvi dan preteklega meseca.
Na osnovi zgoraj zapisanega me zanima:
1. Kateri konkretni ukrepi so bili izvedeni za povečanje kakovosti podatkov o čakajočih in čakalnih dobah in kakšni so morebitni trenutni rezultati oziroma katere rezultate pričakujete?
2. Glede na to, da se po podatkih NIJZ stanje na področju čakalnih dob ne spreminja na pozitivno, kljub temu da ministrstvo nenehno zatrjuje, da se sprejemajo različni ukrepi za obvladovanje čakalnih dob, me zanima vaš komentar na podatke NIJZ? Meseca junija 2019 ste namreč dejali, da bo ministrstvo vztrajalo na forenzični preiskavi vodenja čakalnih dob.
3. Omenjen je bil pilotni projekt na Ortopedski kliniki Ljubljana, zato me zanima, kakšni so rezultati omenjenega projekta in kako se bodo implementirali v slovenski zdravstveni sistem?
4. Državni sekretar je dejal, da je tretji ukrep za obvladovanje čakalnih dob povabilo strokovnjakov svetovne zdravstvene organizacije k sodelovanju. Zanima me, za kakšno sodelovanje gre, kaj je namen sodelovanja, kateri so pričakovani rezultati sodelovanja in koliko je finančna vrednost?
5. Kako bodo vzpostavitev pogojev za zmanjšanje napotovanja in ukrepi na področju financiranja storitev vplivali na oblikovanje Splošnega dogovora za leto 2020?