Jelka Godec: "Ali vlada res namerava ukiniti ljudske univerze?"
ponedeljek, 17. 11. 2014Ali ministrica za izobraževanje, znanost, šport in mladino dr. Stanka Setnikar Canka podpira ukinjanje pravnih subjektov na področju izobraževanja, ki imajo manj kot 15 zaposlenih? Poslanka SDS Jelka Godec je na ministrico za izobraževanje, znanost, šport in mladino dr. Stanko Setnikar Cankar naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z ukinjanjem javnih zavodov na področju izobraževanja odraslih.Izobraževanje odraslih v Sloveniji ima dolgo tradicijo. Večina ljudskih univerz, javnih zavodov na področju izobraževanja odraslih, je praznovalo 50 let delovanja.
Med predlogi nove Vlade se v interventnem zakonu pojavlja člen, ki ukinja javne zavode, ki imajo manj kot 15 zaposlenih. Vsi, ki delajo na področju izobraževanja odraslih v javnih zavodih, ljudskih univerzah, menijo, da ne gre za premišljen in smiseln ukrep, ki bi pomenil varčevanje na področju javnega sektorja. Za takšno dejanje ni prepričljivih argumentov.V Sloveniji deluje 36 ljudskih univerz. Če bo Vlada vztrajala pri predlogu interventnega zakona, to pomeni konec večine ljudskih univerz. Le ljubljanska in mariborska ljudska univerza imata več kot 15 zaposlenih. Ukinjanje pravnih subjektov pod 15 zaposlenih bi tako prineslo veliko škodo na področju izobraževanja odraslih.Ljudske univerze pridobijo le okoli 5% iz občinskih proračunov. Večino financiranja pridobijo iz projektov: ESS, Vseživljenjsko učenje – CMEPIUS, LEADER, IPA… Največ bi pri izvedbi omenjenega predloga izgubile najbolj ranljive skupine prebivalcev. Ljudske univerze namreč izvajajo programe povezane z prebivalci iz ekonomsko socialnimi problemi: brezposelnimi, starejši, Romi, migranti…
V preteklosti so bile ljudske univerze že združene s knjižnicami ali delovale pod katerimi drugimi javnimi zavodi, kar se je pokazalo za zelo neučinkovito. O morebitnem ponovnem združevanju javnih zavodov bi se zmanjšala možnost prijave na razpise iz katerih se financirajo programi namenjeni izobraževanju. Pojavlja se tudi vprašanje strokovne podpore novih računovodstev projektnemu delu na področju financ, podpori finančnemu načrtovanju na projektih in računovodstva na sploh. Omeniti je potrebno tudi to, da se vsi župani ne strinjajo s predlogom saj se zavedajo pomena izobraževanja odraslih v lokalni skupnosti.
Ironija ukinjanja ljudskih univerz bi se kazala tudi v luči Resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 (ReNPIO 2013–2020), ki jo je soglasno sprejel Državni zbor Republike Slovenije 24. oktobra 2013. Sprašujem se, kako bo država lahko uresničila vse zastavljene cilje v Resoluciji, če bo ukinila javne zavode s področja izobraževanja odraslih.
Med predlogi nove Vlade se v interventnem zakonu pojavlja člen, ki ukinja javne zavode, ki imajo manj kot 15 zaposlenih. Vsi, ki delajo na področju izobraževanja odraslih v javnih zavodih, ljudskih univerzah, menijo, da ne gre za premišljen in smiseln ukrep, ki bi pomenil varčevanje na področju javnega sektorja. Za takšno dejanje ni prepričljivih argumentov.V Sloveniji deluje 36 ljudskih univerz. Če bo Vlada vztrajala pri predlogu interventnega zakona, to pomeni konec večine ljudskih univerz. Le ljubljanska in mariborska ljudska univerza imata več kot 15 zaposlenih. Ukinjanje pravnih subjektov pod 15 zaposlenih bi tako prineslo veliko škodo na področju izobraževanja odraslih.Ljudske univerze pridobijo le okoli 5% iz občinskih proračunov. Večino financiranja pridobijo iz projektov: ESS, Vseživljenjsko učenje – CMEPIUS, LEADER, IPA… Največ bi pri izvedbi omenjenega predloga izgubile najbolj ranljive skupine prebivalcev. Ljudske univerze namreč izvajajo programe povezane z prebivalci iz ekonomsko socialnimi problemi: brezposelnimi, starejši, Romi, migranti…
V preteklosti so bile ljudske univerze že združene s knjižnicami ali delovale pod katerimi drugimi javnimi zavodi, kar se je pokazalo za zelo neučinkovito. O morebitnem ponovnem združevanju javnih zavodov bi se zmanjšala možnost prijave na razpise iz katerih se financirajo programi namenjeni izobraževanju. Pojavlja se tudi vprašanje strokovne podpore novih računovodstev projektnemu delu na področju financ, podpori finančnemu načrtovanju na projektih in računovodstva na sploh. Omeniti je potrebno tudi to, da se vsi župani ne strinjajo s predlogom saj se zavedajo pomena izobraževanja odraslih v lokalni skupnosti.
Ironija ukinjanja ljudskih univerz bi se kazala tudi v luči Resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2013–2020 (ReNPIO 2013–2020), ki jo je soglasno sprejel Državni zbor Republike Slovenije 24. oktobra 2013. Sprašujem se, kako bo država lahko uresničila vse zastavljene cilje v Resoluciji, če bo ukinila javne zavode s področja izobraževanja odraslih.
Zanima me:
1. Kakšno je vaše stališče glede ukinjanja javnih zavodov na področju izobraževanja odraslih?
2. Ali podpirate ukinjanje pravnih subjektov na področju izobraževanja, ki imajo manj kot 15 zaposlenih?