Jelka Godec: Priča smo začetku, ki bi nas, vse branitelje demokracije, moral zelo skrbeti

Spoštovani,  

od decembra 1992, ko je bil konstituiran Državni zbor Republike Slovenije, ga je vodilo štirinajst predsednikov. Nekateri daljši, drugi krajši čas, nekateri bolj, drugi manj uspešno. Vsi pa so ob nastopu funkcije poudarjali, da bodo hram demokracije vodili v dobro vseh državljanov ter enakopravno do vseh poslancev, ne glede na njihovo pozicijsko ali opozicijsko vlogo. Povsem mirno in pošteno lahko rečemo, da si je Državni zbor Republike Slovenije pod 14 predsedniki večino časa lahko pripel naziv »hram demokracije«.  

Potem pa je prišla svoboda in svobodnjaki, takratni poslanec Matej Arčon pa je za to govornico 13. maja 2022 dejal: »Od nekdaj lepe Slovenke so slovele, a predsednice državnega zbora bilo še ni nobene. Spoštovani predsedujoči, drage poslanke in poslanci, kolegice in kolegi, gospe in gospodje, ja, pred nami je predlog za izvolitev prve ženske predsednice Državnega zbora Republike Slovenije!«  

Kako povedne so bile njene besede zahvale ob izvolitvi, se je pokazalo v nadaljnjih dveh letih in pol, danes so razgaljene do obisti. Dejala je: »Razsežnosti in verjetno tudi zgodovinske vrednosti te izvolitve se zelo veselim. Po dobrih 30 letih samostojnosti na čelo državnega zbora stopam ženska. In morda je to prvi znanilec sprememb, ki jih naša država zelo potrebuje.«  

Ne, spoštovani, takšnih sprememb hram demokracije in naša država nista potrebovala, jih ne potrebujeta in jih nikoli ne bosta potrebovala. Kakšnih in zakaj? Poglejmo.  

Hram demokracije je najprej spremenila v boksarsko prizorišče, potem v cirkus, v zadnjem času pa smo priča teatru absurda ali hiši, kjer se odvijajo tragikomedije, v kateri predsednica državnega zbora iz dneva v dan dokazuje, da ni kos nalogi, ki ji je bila zaupana.   Predsednica državnega zbora je bila, to je povedala sama, ena izmed prvih Soroševih štipendistk in se je kot srednješolka kalila v tujini. Kasneje je v času študija preučevala vpliv nacistične ideologije na družbo in njene podsisteme ter pravo. Danes smo lahko priča izvrševanju represivnih dejanj v praksi: odvzem besede poslancem opozicije, nenehno komentiranje med vodenjem sej, omejevanje ali celo zaustavljanje ustavnih, zakonskih in poslovniških instrumentov opozicije, pritiski na poslance opozicije, ki že mejijo na mobing, metanje knjig v smeti, odstranitev knjig iz poslanskih klopi, seveda le opozicijskih.

Vse to je moč zaslediti v sistemih totalitarne oblasti in v državnem zboru leta 2024!  

Imamo predsednico državnega zbora, ki pravi: »pravna država je najvišji postulat demokratične države, ki mora vedno ostani neokrnjena,« a hkrati krši poslovnik, zakonodajo in ustavo. Filozof Aristotel je v Nikomahovi etiki zapisal: »Če je nehoteno to, kar je storjeno prisilno in iz nevednosti, tedaj lahko sklepamo, da je hoteno to, kar ima svoje počelo v sami delujoči osebi, pri čemer mora le-ta poznati tudi vse posamezne okoliščine, ki dejanje spremljajo.«

Da, predsednica državnega zbora se dobro zaveda okoliščin, to je Poslovnika državnega zbora, in vendar deluje zelo hoteno:   Samovoljno in pri polni zavesti odloči, da bo kršila poslovniško določilo in roke v primeru odločanja o posvetovalnih referendumih. Po tem ko je v 13 predlogih upoštevala 3. odstavek 184. člena, se je za potrebe predvolilne kampanje svoje stranke odločila za kršenje določila. Hote, bi rekel Aristotel, na zavestno kršitev pa je opozoril tudi ustavni pravnik drr. Klemen Jaklič: »Bistvo pravne države je v tem, da je to država, v kateri je politična volja podrejena vnaprej predpisanemu pravu, in ne obratno. Nasprotno pa država, v kateri je to načelo obrnjeno na glavo, kjer torej politična volja vlada nad vnaprej predpisanim pravom, ni pravna država. Za vsakogar, ki se zaveda tega bistva pravne države in njegovega pomena za slednjo, je strašljivo, da se tovrstne zavestne kršitve vodstva državnega zbora in koalicijske politične večine, ki vodstvu pri tem sledi, celo redno ponavljajo.«  

In kršitve Poslovnika državnega zbora s strani predsednice se ponavljajo:

- Še vedno ni sklicala izredne seje za ustanovitev preiskovalne komisije GENi, s čimer krši 85. člen ustave.

- Ovira ustanovitev preiskovalne komisije, ki jo predlaga opozicija.

- Še naprej dovoljuje, da preiskovalna komisija GENi, ki jo vodi poslanec Svobode, deluje nelegitimno.

- Ne reagira na dejstvo, da je tretjina članov preiskovalne komisije zaradi političnega vmešavanja v delo policije zahtevala, da se kot priča povabi predsednik vlade, predsednik komisije pa to enostavno ignorira.

- Predsednice preiskovalne komisije glede nedovoljenega financiranja strank ni opozorila, da poslovnik in zakon določata, da je gradivo parlamentarnih preiskovalnih komisij dostopno vsem poslancem in strokovnim sodelavcem, ki so polnopravni člani komisije.

- Kljub nepravilno vloženemu amandmaju je dovolila njegovo obravnavo in glasovanje o njem.

- Na seje Državnega zbora je uvrstila več predlogov zakonov in aktov, za katere je Zakonodajno-pravna služba nedvoumno zapisala, da so v nasprotju z ustavo.  

Imamo predsednico državnega zbora, ki enkrat pravi, da se sodstva ne sme napadati: »ta seja je namenjena temu, da državljankam in državljanom povemo, da skandiranje pred sodišči ni nekaj, kar želimo gledati v demokratični državi. Tukaj smo zato, da državljankam in državljanom povemo, da pozivanje k takim protestom je zavržno,« čeprav je še nedolgo nazaj sama, torej zelo hote, pozivala ustavnega sodnika k odstopu. »Pričakujem, da bo dotični ustavni sodnik nemudoma ponudil svoj odstop,« je žugala ddr. Klemnu Jakliču in napovedala prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije. In to ni bil prvi pritisk na sodnika, ki predsednici državnega zbora ni pogodu. Konec marca 2023 je na Ustavno sodišče naslovila dopis s predlogom za izločitev ustavnega sodnika ddr. Jakliča iz odločanja v zadevi Zakon o RTV.  

Imamo predsednico državnega zbora, ki hote zatrjuje, da ne more in ne sme vplivati na predsednike odborov glede sklicevanja sej, ko gre za koalicijske poslance, a hkrati zelo hote na predsednika Odbora za zadeve Evropske unije, ki je opozicijski poslanec, naslovi dopis s pozivom za sklic seje v primeru potrditve kandidatke za evropsko komisarko.  

Imamo predsednico državnega zbora, ki pred poslanci skriva mnenje Zakonodajno-pravne službe, ko slednja s pravnimi argumenti povsem zruši njena ravnanja. Seveda, ko Zakonodajno-pravna služba zapiše, da Mandatno volilna komisja ne more obravnavati sodb sodišč, saj gre pri tem za nedopustnost z vidika poseganja v pristojnosti sodne veje oblasti, je njeno skrivanje zelo hoteno.  

V tem mandatu državnega zbora se po hodnikih večkrat sliši znani izsek iz filma Moja ata, socialistični kulak: »Hudič, zdaj je svoboda. V svobodi nikoli ne veš, kaj lahko in kaj ne. V diktaturi vsaj veš, kaj je prepovedano. V svobodi pa nikoli ne veš, kaj lahko govoriš in kaj ne smeš. Lahko te zaprejo za eno napačno besedo, lahko te zaprejo za en kos mesa.«  

Na te besede lahko danes gledamo ne le kot odraz nekega časa, ampak kot na preroške besede, ki so meso postale. Ponovno. Opoziciji se jemlje besedo, delijo se opomini, knjige se mečejo v smeti ter izganjajo iz sejnih dvoran, ker je »hudoben duh preteklosti potrebno prepustiti ognjenim zubljem«, kot je nekdo dejal ob sežigu knjig sredi Berlina 1933. Kaj sledi? Bog ne daj, da se uresničijo besede nemškega pesnika Heinricha Heineja: »Tam, kjer sežigajo knjige, bodo na koncu goreli ljudje.«

A priča smo začetku, ki bi nas, vse branitelje demokracije, moral zelo skrbeti: od sprehoda mimo sedeža Anje Bah Žibret, groženj Andreju Hoiviku s kazenskimi ovadbami, opominov, odvzema besede do prijav na etično komisijo.  

Ravnanja predsednice državnega zbora, ko izkazuje argumente moči z najvišjega sedeža v dvorani, namesto da bi izkazovala moč argumentov, ne kažejo na njene vrline, temveč na njeno šibkost. Pa se ponovno spomnimo na Aristotela, ki je Nikomahovi etiki politiko opredelil kot najvplivnejšo in najbolj vodilno znanost. In le v njej je moč doseči najvišje dobro. Ampak pozor, pri tem so potrebne prave vrline, ne odklonske. Vrlina je zadržanje, ki omogoča pravilno odločitev in ki se ravna po sredini glede na nas, sredini, ki jo opredeljuje zdrava pamet, kar pomeni, da jo določimo tako, kot bi jo določil pameten človek. Žal smo danes namesto hrabrosti priča predrznosti, namesto umerjenosti smo priča razbrzdanosti, namesto visokomiselnosti smo priča nadutosti in namesto blagosti smo priča togotnosti.  

V Poslanski skupini SDS zato po dveh letih in pol ocenjujemo, da je prišel čas, da rečemo, da je dovolj.  

Dovolj je kršenja ustave, zakonov, Poslovnika državnega zbora in dolgoletne parlamentarne prakse.

Dovolj je rušenja temeljnih demokratičnih postulatov v tej hiši ter arbitrarnega in samovoljnega odločanja.

Dovolj je, da se predsednica državnega zbora zgolj do opozicijskih poslancev obnaša vzvišeno, nedostojno in sovražno. Je samo prva med enakimi, njen odnos do poslancev pa ne bi smel biti diskriminatoren, žaljiv in pogojen s tem, kateri poslanski skupini pripada posamezen poslanec.  

Zaradi vsega navedenega smo v Poslanski skupini SDS pripravili predlog za razrešitev predsednice državnega zbora, saj smo prepričani, da njena dejanja v dveh letih in pol dokazujejo, da absolutno ni primerna za vodenje državnega zbora.  

V času svobode in svobodnjakov so nekateri pozabili, da smo v politiki politični nasprotniki in ne sovražniki. Da sta ne glede na različna stališča in poglede potrebna spoštovanje in strpnost.  

Zato: Vse to, kar pri nas gledamo zadnji dve leti, me spominja na neke druge dogodke iz 30 let prejšnjega stoletja. In resnično me je strah, da če tega ne bomo ustavili, se lahko slabo konča za vse nas. Ne smemo dopustiti, da se že v kratkem zbudimo v neki drugi državi. Takrat bo prepozno.

• Jelka Godec