Je vzajemna pomoč pri iskanju in nudenju prevozov delo na črno?

Ali je nudenje prevozov opredeljeno kot delo na črno tudi v novem predlogu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno? Poslanec SDS Miro Petek je vložil pisno poslansko vprašanje v zvezi z  domnevno nezakonitostjo posredovanja prevozov prek spletne strani, ki ga je naslovil na ministrico za gospodarstvo mag. Darjo Radić in ministra za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivana Svetlika.

V nadaljevanju objavljamo celotno pisno poslansko vprašanje Mira Petka.Spoštovana gospa ministrica in gospod minister!

Portal prevoz.org je od včerajšnjega dne blokiran. Gre za spletno stran, ki je nastala pred približno petimi leti, postavila pa jo je prostovoljna skupina študentov, da bi olajšala prevoze študentom v domači kraj. Na njej ni oglasov in administratorji od nje nimajo nobenih zaslužkov.Kot so povedali ustvarjalci spletne strani, uporabniki prevozov že dolgo niso samo študentje, ampak tudi zaposleni; dežurne medicinske sestre in drugi delavci, ki opravljajo nočne izmene, in nimajo na voljo nočnih vlakov ali avtobusov, za kar na spletni strani prejmejo veliko zahval.Povedali so tudi, da je mesečno na Prevoz.org objavljenih okoli 15.000 oglasov, koliko prevozov je zares izvedenih pa se ne ve, saj je portal zgolj oglasna deska. S tem načinom prevozov se spodbuja manjši ogljični odtis in racionalizacijo uporabe avtomobilov.Podoben sistem organiziranja prevozov poznajo tudi v drugih državah. Tako denimo deluje platforma, ki vključuje države v Nemčiji, Franciji, Italiji, Grčiji, Veliki Britaniji, Avstriji, Švici, Španiji in na Poljskem. Registriranih je prek 1,5 milijona uporabnikov, s pomočjo platforme pa vsak dan organizirajo preko 10 tisoč potovanj. Ustvarjalci spletne strani pravijo, da njihovi uporabniki v različnih državah na ta način prihranijo denar in prispevajo k reševanju okolja.Portal se je za začasno blokiranje odločil po tem, ko je Radio Študent poročal, da je tovrsten način organiziranja prevozov ilegalen. Pri tem so navedli primer inšpektorja, ki se je predstavljal za študenta, nato pa je ob plačilu vožnje oglobil voznika. Na tržnem inšpektoratu so ob tem dejali, da je ponudnik kršil zakon o delu na črno, problem pa je bil predvsem v tem, da je ponudnik prevoz oglaševal na spletni strani.”Ker ne želimo spravljati naših uporabnikov v položaj, kjer jih država globi za dobroverno souporabo avtomobila, smo storitev onemogočili, dokler se država dokončno ne izjasni o peti točki prvega odstavka tretjega člena zakona o preprečevanju dela na črno,” so za 24ur.com sporočili upravljavci spletne strani prevoz.org.

Glede na vse navedeno vas sprašujem:1. Kako izvajate peto točko prvega odstavka 3. člena Zakona o preprečevanju dela na črno?
2. Je po vašem mnenju oglobljanje dobronamernih voznikov primeren in učinkovit način boja proti delu na črno v času krize?
3. Ali tovrstno kaznovanje ne omejuje tudi medštudentske pomoči, glede na dejstvo, da je večina uporabnikov teh prevozov študentov?
4. Ali je tovrstno nudenje prevozov opredeljeno kot delo na črno tudi v predlogu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno?
5. Kako je naša zakonodaja na tem področju usklajena z evropsko zakonodajo, glede na dejstvo, da takšen način organiziranja prevozov poznajo v večini evropskih držav?