Je treba k molčečnosti zavezati tudi Komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč?

V zadnjem letu smo priča pospešenemu odkrivanju zamolčanih zgodovinskih dejstev v zvezi s polpreteklo zgodovino. Korak za korakom se osvetljujejo in odpirajo dejanja revolucionarne oblasti in komunističnega režima in se kažejo v vsej svoji okrutnosti in zločinskosti. V ospredje stopajo nerazumljiva in skrajno sprevržena dejanja, kot je prekršitev zoper svetost življenja. Odstira se prava in ne zgolj za javnost prikrojena resnica o velikem zločinu. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, kjer ima večino glasov koalicija, je na svoji seji, ki je bila 8.5. 2009, sprejela naslednje sklepe:

1. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti podpira delo vseh institucij, ki delujejo na področju evidentiranja in sondiranja prikritih grobišč z namenom, da ljudem, ki so živeli v številnih nekdanjih avtoritarnih in totalitarnih režimih pomagajo preseči razlike in doseči spravo.

2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti predlaga Vladi Republike Slovenije, da v okviru svojih pristojnosti zagotavlja potrebna sredstva za nemoteno in učinkovito delo Študijskega centra za narodno spravo in ostalih pristojnih institucij v okviru reševanja vprašanj prikritih grobišč.

3. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti podpira dosledno skrb za urejanje vojnih grobišč in posebej tudi program odkrivanja zaznamovanja ali drugačne ureditve prikritih grobišč ter nadaljevanje postopkov za odkrivanje storilcev teh dejanj.

Zaradi zgoraj navedene vsebine sklepov in dejstva, da so za sklepe glasovali tudi koalicijski poslanci je nepredstavljivo, da se v javnosti pojavljajo teze, da naj bi Vlada RS ukinila Komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč pod vodstvom Jožeta Dežmana ter tudi zavirala in onemogočala nadaljevanje raziskav v zvezi s povojnimi poboji. Morebitna ukinitev strokovnega telesa oz. sprememba sestave Komisije, ki je doslej svoje delo opravljala korektno in odgovorno, ter ima večletne neprecenljive strokovne izkušnje na področju raziskovanja polpretekle zgodovine, ki je močno zarezala v slovenski narod, predvsem zaradi prirejanja resnice, bi bila skrajno nedopustna.Kot predsednica Komisije za človekove pravice sem dolžna opozoriti, da se dogajajo nedopustni posegi v delo članov Komisije za reševanje prikritih grobišč tudi tako, da se jim prepoveduje govoriti in kakorkoli seznanjati javnost o tej tematiki, pa čeprav Komisija svoje delo opravlja korektno in odgovorno, predvsem pa v interesu javnosti, ki želi izvedeti realno in ne več samo ideološko interpretirano resnico o povojnih pobojih, s katero še danes operira trenutno vladajoča politika.

Toliko bolj smo lahko zaskrbljeni, če vemo, da je celotna Evropa obsodila zločine, ki so jih povzročili totalitarni sistemi in za razliko od slovenske vladajoče politike, ne malikuje zločincev, ki so zločine udejanjali.

Po mojem mnenju se z morebitnim ukinjanjem Komisije, s prepovedjo govorjenja njihovim članom, z grobimi osebnimi napadi v medijih, ki jih tudi name osebno vrši predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije g. Janez Stanovnik, kaže nedopusten poseg v delo neodvisnih Komisij. Tako vladne kot državnozborske. In to samo zato, ker se pogumno ukvarjata z več desetletji namensko skrivano in zamolčano resnico.

Eva Irgl
Predsednica Komisije za  peticije ter za človekove pravice in enake možnosti