Je SID banka zgolj oblika paralelnega proračuna?
ponedeljek, 2. 3. 2009Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovore ministrov.
Magnetogram ni lektoriran.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane ministrice in ministri, kolegice in kolegi! Vlada je na začetku mandata imela dva možna pristopa pri soočanju z razmerami tako na finančnem področju kot čedalje bolj tudi v realnem sektorju s tako imenovano finančno in gospodarsko krizo. En pristop je ta, da bi z razbremenitvami gospodarstva, še posebej z zniževanjem davkov, spodbujala tiste propulzivne dele, da bi hkrati z ukrepi spodbujala kreditiranje teh podjetij, torej da bi le-ta nadaljevala z ambicioznimi načrti, in hkrati spodbujala tudi nove investicije v pomembno nacionalno infrastrukturo, ki ima pomen na dolgi rok. Drugi pristop je bil ta, da se spodbuja nedelo preko takih in drugačnih subvencioniranj in da se tudi posredno preko institucij, državnih in paradržavnih institucij, preko razpisov odlaga z nekimi ukrepi v realnem sektorju in finančnem sektorju. Vlada je izbrala drugi pristop, to se pravi pristop, ko ne gre sama neposredno, temveč za to pooblašča raznorazne institucije.
Med drugim je tudi novela zakona o SID banki, Slovenski izvozni in razvojni banki, ukrep v tej smeri, kjer se pravzaprav preko B bilance dokapitalizira ta banka in ta banka bo preko kreditnega finančnega instrumenta spodbujala in nadomeščala nekaj, kar bi moral delati bančni sektor. Seveda to vzbuja določene nevarnosti in zato tudi moje poslansko vprašanje. Namreč, širijo se očitki, da gre Vlada tu z nekim paralelnim proračunom nasproti gospodarstvu, in sicer na tak način, da tudi sama ne bo imela nekih resnih možnosti nadzora nad temi viri in namenskostjo porabe teh sredstev. Seveda je drugače nadzor nad javnimi financami tudi parlamentarni nadzor.
Da se ugotoviti, komu, za kakšne namene in koliko določenega denarja je šlo. In najbolje bi bilo, da bi tudi nad tem denarjem, ki ga, recimo, za potrebe gospodarstva in finančnega sektorja bo dodeljevala Slovenska izvozna in razvojna banka, veljala enaka pravila. Zato me predvsem zanima: Ali bo Vlada in ali bo tudi parlament imel na razpolago podatke, komu, koliko, za kakšen namen, po kakšnih kriterijih so bila razdeljena tudi sredstva, ki jih dodeljuje SID banka?
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Odgovarja minister za finance dr. Franc Križanič. Prosim.
DR. FRANC KRIŽANIČ: Najlepša hvala za vprašanje. Torej, Slovenska izvozno razvojna družba je nastala kot Slovenska izvozna banka koncipirana na začetku pretežno kot zavarovalnica za zavarovanje netržnih tveganj na naših pomembnih izvoznih trgih, v tem smislu je bila kopija podobnih zavarovalnih družb kot je Hermes, Jubmes in tako naprej. Z zelo uspešnim delom se je potem razvila tudi zavarovalnica drugačnega tipa, se pravi zavarovanje merkatilnih tveganj v izvozno banko, banko, ki je kreditirala izvozne posle in na pobudo že diskusije pred volitvami jo je že parlament v prejšnji sestavi preoblikovali tudi v razvojno banko in ji dal precejšnja pooblastila, da lahko kot razvojna banka spodbuja slovenski razvoj.
V sedanjem mandatu in zaradi finančne krize je en od ukrepov za odpravljanje posledic te krize oziroma njeno blaženje dokler kriza na naših izvoznih trgih ne preneha tudi dokapitalizacija Slovenske izvozne in razvojne banke za 160 milijonov evrov skupaj na 300 milijonov evrov, to ji bo omogočilo dodatni angažma kreditov na tistih delih kjer deluje kot banka.
Če gledamo kontrolo njenega poslovanja potem na tistih delih, kjer deluje kot zavarovalnica oziroma kjer zavaruje netržna tveganja, vzpostavlja popolno kontrolo Ministrstvo za finance, to ustvarja tudi v proračunu določene rezerve, rečemo jim varnostne rezerve in posebne varnostne rezerve iz katerih se potem tudi odplačujejo morebitne škode, ki so nastale na teh področjih.
Ravnanje Slovenske izvozne in razvojne banke se tu kontrolira direktno preko direktoratov našega ministrstva in preko komisije za zavarovanje ne tržnih tveganj, kjer so poleg članov ministrstva še predstavniki Gospodarske zbornice in Banke Slovenije. Nadzor nad bančnim poslovanjem Slovenske izvozne družbe, za katero garantira država, izvaja Banka Slovenije, agencija za zavarovalni nadzor tam kjer je za zavarovane agencije, za trg vrednostnih papirjev in nadzorni svet, ki je koncipiran po sedanjem zakonu, tako da ga sestavlja cela vrsta ministrov odgovornih pretežno za gospodarska in razvojna vprašanja in tudi nekaj ekspertov. V novem zakonu bomo nadzorni svet oblikovali povsem ekspertno, medtem ko bomo ministrski zbor preoblikovali v svet slovenske izvozne in razvojne banke.
V bančnem poslovanju mora Slovenska izvozna razvojna banka upoštevati pravila varnega poslovanja, se pravi ustrezno razpršitev svojih plasmajev in plasiranje sredstev tja, kjer so kreditojemalci upravičeni in je za pričakovati, da bodo dejansko sredstva tudi vrnili. Ni si za delati utvar, da že sedaj nekateri krediti ne bodo v celoti poplačani, slej ko prej se zgodi, da je kakšen od kreditov tak, da se kasneje kreditojemalec znajde v gospodarskih težavah.
In tudi od novih kreditov bo nekaj takih, da jih bo treba odpisati. Vendar v večini primerov bo Slovenska izvozna razvojna banka delovala zlasti na področjih, kjer bo podpirala uvajanje novih tehnologij in novih izdelkov novih podjetij, rast podjetij, vse tisto kar privatni sektor in privatne banke v manjši meri spodbuja zaradi, recimo, strahu pred povečanimi tveganji. To je recimo tržna niša slovenske izvozne in razvojne banke in kontrola nad njenim poslovanjem je kar solidna in se odvija s strani več inštitucij. Ali je možno, da bi parlament neposredno kontroliral posle takšne banke je odprto vprašanje. Jaz mislim, da ta visoki zbor ni ustrezno strukturiran. Verjetno bi moral potem neka posebna delovna telesa ustanavljati. Vsekakor pa lahko pridobi poročila in na osnovi teh poročil potem ugotavlja ali je poslovanje uspešno ali ni.
Dodal bi še to, da v sproščanju kreditnega krča, ki smo ga uspeli oziroma odpravljanju kreditnega krča v zadnjih mesecih je ta banka odigrala izjemno pomembno vlogo. Izkazala se je kot hitra, učinkovita, ne samo pri črpanju sredstev, ampak tudi pri kontroli njihovega plasiranja in tudi sedaj uspešno deluje na svetovnem kapitalskem trgu.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Seveda ne morem biti zadovoljen s tem vprašanjem že v tej fazi, kaj bo šele po tem dopolnilnem vprašanju. Namreč, moje dopolnilno vprašanje k tem je sledeče. Torej, pravi parlament ima Komisijo za nadzor javnih financ. Parlament je usposobljen, da nadzira porabo javnih financ v številnih segmentih državnega proračuna in podobno.
Sedaj se mi potrjujejo sumi, da bo Slovenska izvozna in razvojna banka, ki je v stoodstotni državni lasti, se pravi, to je neka paralelna državna inštitucija, kot je slovenski podjetniški sklad, kot je javna agencija za podjetništvo, tuje investicije, kot je tehnološka agencija in tako naprej. Torej, nad porabo, smotrnostjo, gospodarnostjo, namenskostjo te porabe, ker gre za javna sredstva, še enkrat gre za 100% javna sredstva, očitno ne bo parlamentarnega nadzora. S tem se mi postavlja upravičen dvom, ali ni to dejansko nek paralelni proračun za financiranje podporo prijaznim podjetjem, ljudem, kjer ne bo pravzaprav nikakršnega nadzora. Nadzor bo nad ljudmi, ki jih bo v nadzorni svet predlagal minister, pristojen za razvoj in evropske zavede. Namreč, on predlaga po novem predlogu kar 5 članov nadzornega odbora te banke, 5 od 7. Se pravi, absoluten nadzor enega predlagatelja do porabe 300 milijonov evrov sredstev.
Spoštovani, predlagam, da do obravnave te točke na Državnem zboru najdete, najdemo rešitev, da bo zagotovljen tudi parlamentarni in vladni nadzor nad delovanjem te 100% državne banke.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Prosim za odgovor dr. France Križanič.
DR. FRANCE KRIŽANIČ: Jaz bi se vsekakor strinjal, da je parlamentarni nadzor nad vsemi javnimi sredstvi potreben in možen in se v okviru zakonitih pristojnosti lahko odvija. Profesionalni nadzor, nadzor nad posameznimi posli se odvija po določeni profesionalni logiki kakršno je izvajajo nadzorni sveti pa revizijske inštitucije in kolikor si bo parlament vzel to pravico morajo sprejeti ustrezen zakon da lahko tako daleč poslanci posežejo, da kontrolirajo posamezne posle. Mislim da to presega to kontrolo, če pa jo ne potem pa jaz seveda nimam nič proti so pa že do sedaj bili posli, ki so bili milo rečeno neustrezni. Ampak jaz mislim ,da se to v takšnih razmerah, temu se ne da v celoti izogniti. Slej ko prej pride kakšen posel, kakšen kredit, ki potem ne da pričakovanih rezultatov, ga je potrebno prolongirati in podobno.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa gospod predsednik. Jaz bi samo kratko na dve nepravilnosti, ki jih je gospod Vizjak omenil rad odgovoril. Ne gre za javna sredstva v kolikor gre za kapital te inštitucije na osnovi katerega ta inštitucija lahko normalno najema vire financiranja tako kot vse druge finančne organizacije. Gre pa za javna sredstva takrat kadar gre za jamstva države teh inštitucij, za kritje nematerialnih oziroma netržnih tveganj, takrat gre pa seveda za javna sredstva, ki so založena za to, da ta inštitucija opravlja neke naloge v imenu in za račun države. Svojo osnovno funkcijo ta banka ne opravlja v imenu in za račun države ampak v svojem imenu in za svoj račun. Zato ima tudi kapital, ima organe ki seveda to inštitucijo nadzirajo, jaz mislim, da je bistveno boljše, če inštitucijo nadzirajo profesionalci ne pa funkcionarji.
Glede vaše stalne dileme o tem kdo kaj predlaga samo to, da kdorkoli lahko predlaga odloči pa o tem seveda Vlada in ko Vlada odloči so ti člani nadzornega sveta materialno v polni meri odgovorni za svoje delovaje kot člani nadzornega sveta in je naivno pričakovati, da bo predlagateljstvo lahko odločilno vplivalo na to kako bo takšna inštitucija delovala.
Glede nadzora pa tako, glede nadzora tistega dela, ki ga upravlja ta inštitucija v imenu in za račun države, že itak tako velja nadzor Komisije za javne finance Državnega zbora že od takrat, ko je ta inštitucija že delovala samo v tej funkciji, v drugem delu pa osnovni nadzor upravlja tista inštitucija, ki je po Zakonu o bančništvu za to zadolžena, ker ta banka deluje po Zakonu o bančništvu, razen dveh izjem, to pa je Banka Slovenija, poleg tega pa njene funkcije kontrolirajo tudi druge nadzorne inštitucije kot sta Agencija za trg vrednostnih papirjev in pa Agencija za zavarovalništvo v poslih, ki jih ta inštitucija opravlja. Če bo inštitucija ta opravljala kakršenkoli posel v imenu in za račun države in v tem je govor, če bo sprejet zakon, ki bo prišel v parlament ne samo za SID, ampak tudi za jamstva, ki bi se na osnovi zakona lahko dajale bankam, v tem primeru pa ima parlament v tem smislu kot ste vi omenjali tudi svoje pooblastilo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa. Mag. Vizjak, prosim.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Še enkrat. Na podlagi 246. člena drugega odstavka predlagam, da se o tem odgovoru opravi širša diskusija in da se o tem predlogu tudi odloči na tej seji. Namreč, 39. člen Poslovnika zelo jasno opredeljuje pristojnosti Komisije za nadzor javnih finance in ta ima več kot samo pristojnost nadzirati tiste stvari, ki jih v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja neka inštitucija. Namreč, Komisija za nadzor javnih financ poleg državnega proračuna nadzoruje izvrševanje finančnih načrtov in pravilnost finančnih izkazov javnih skladov, javnih podjetij in zavodov katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. In ključno kar je je to, da si tudi v štartu, ko država dokapitalizira z javnimi sredstvi, gotovo ne more država dokapitalizirati Slovenske izvozne razvojne banke ne vem s kakšnimi sredstvi.
In ta banka, ta dokapitalizacija omogoča tudi te dodatne finančne inštrumente, ki jih lahko izvaja kot banka ali zavarovalnica, ampak gre za javna sredstva. In vi tu želite dopovedati, da bo lahko nekdo razpolagal s temi sredstvi mimo klasičnega parlamentarnega nadzora, kar daje dejansko velik, velik vprašaj in odpira domneve o smotrnosti, nepristranskosti in učinkovitosti delovanja. Zato menim, da je takšna rešitev neustrezna, da takšna rešitev vliva dodatne dvome in odpira špekulacije glede pristranskosti tega. Zakaj Vlada ne gre direktno in pomaga direktno preko proračuna, kar bi bilo potem podvrženo ustreznemu nadzoru? Ne, Vlada je tu izbrala posredno pot…
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: Spoštovani kolega Vizjak, ne polemizirati v obrazložitvi. Minister in nihče ne more odgovarjati. Ne polemizirati, utemeljite svoj primer in to je to.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Prav to počnem, spoštovani predsednik….
PREDSEDNIK DR. PAVEL GANTAR: …. polemiko….
MAG. ANDREJ VIZJAK: … še kako utemeljujem zakaj menim, da bi bilo o tem potrebno imeti širšo diskusijo. Zaradi tega, ker so ogrožene javne finance. Ogrožene so javne finance zaradi tega, ker se želi in poskuša na ta stranska vrata po paralelni poti mimo proračuna, seveda, intervenirati v finančni in gospodarski sektor. Še največ dvoma, kot pravi minister za razvoj, mi pa to vliva zaradi tega, ker si je pravzaprav nadzor nad delovanjem te konkretne banke prilastil minister, ki ni finančni minister. Ne poznam primera, da bi imel nadzor nad bančnim sektorjem nekdo, ki ni finančni minister. Zato predlagam, da o tem glasujemo.