Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše, je zakon, na katerega je Slovenija čakala več kot 10 let. Je plod dogovorov, pogajanj, usklajevanj med dvema pristojnima ministrstvoma. Zaradi svoje kompleksnosti in pomembnosti urejanja področja dolgotrajne oskrbe smo bili ob njegovem sprejetju upravičeno veseli vsi – mi, ki smo pri njegovi pripravi sodelovali in upokojenci, invalidi, ter njihove družine, ki bodo od njega imeli največ koristi.
Pred sprejetjem je bila Slovenija edina država v EU, ki dolgotrajne oskrbe ni imela sistemsko urejene. Ureditev dolgotrajne oskrbe je bila sistemsko nepregledna, pravice so urejali različni predpisi, obstajale so različne vstopne točke in različni postopki ocenjevanja potreb. Z novim zakonom smo to poenotili, določili enotno vstopno točko, ocenjevanje potreb smo uredili regionalno - v ruralnih okoljih ljudje raje dlje časa ostanejo doma kot v urbanih, temu je ocenjevanje potreb prilagojeno.
Slovenska družba se vse bolj stara. Demografska slika je vse prej kot obetavna, saj imamo eno najstarejših prebivalstev na svetu. V Sloveniji imamo že okoli 20% ljudi starejših od 65 let. Po nekaterih analizah naj bi leta 2050 delež starejših od 65 let znašal okrog 30%. Skrb vzbujajoče številke, na katere moramo odgovarjati s pravilnimi ukrepi, saj bo potreb po oskrbi vedno več.
Dolgotrajna oskrba predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil odvisne od pomoči drugih. Ideja je, da ljudje te storitve prejmejo doma, v svojem domačem okolju in ne le v za to namenjenih institucijah. S tem se bo zmanjšal tudi pritisk na zdravstvene ustanove in domove za ostarele.
Danes pa novi minister za solidarno prihodnost pravi, da je ena njegovih prednostnih nalog priprava novega zakona o dolgotrajni oskrbi. Napovedal je, da se ministrstvo ukvarja s postavljanjem novega koncepta dolgotrajne oskrbe, ki bo temeljila na medgeneracijskih centrih in bo več ali manj zunaj institucionalna. Kako točno imajo namen dolgotrajno oskrbo prestrukturirati, ni jasno. Če je pričakovati delovanje, kot smo ga bili od levih vlad vajeni v preteklosti, bo ponovno milijarde evrov izginilo za različne študije, rezultatov pa ne bo.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je sprejela prejšnja vlada, je usmerjen v zagotavljanje pomoči na domu. Ljudem, ki ne potrebujejo polnega varstva in oskrbe pomoč ponuja tam, kjer so najraje.
Zato upam in si želim, da napovedane spremembe ne bodo uničile bistva sprejetega zakona. Tisti, ki potrebujejo pomoč, ne samo starejši, tudi invalidi, mlajši, si tega ne zaslužijo. Upam, da nova vlada to vidi in da je njen namen dejansko pomoč tistim, ki jo potrebujejo, ne le uničenje vsega, kar je vlada Janeza Janše postavila.
Romana Tomc, evropska poslanka in vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu
