Javni sektor mora deliti usodo gospodarstva

Predsednik Odbora za javno upravo pri Strokovnem svetu SDS dr. Gregor Virant je na današnji novinarski konferenci ob predstavitvi tretjega paketa protikriznih ukrepov podrobneje predstavil ukrepe s področja javnega sektorja. Uvodoma je poudaril, da se ob tem, ko se iščejo prihranki v javnih financah, najprej pomisli na javni sektor oz. na plače v javnem sektorju, zato je tudi Strokovni svet poskušal poiskati prihranke znotraj le-tega. »Ocenjujemo, da bi bilo potrebno – podobno kot se je v preteklosti dogajalo v državni upravi – poseči po zniževanju števila zaposlenih v celotnem javnem sektorju za 2 % na leto. V preteklem obdobju se je pokazalo, da je to možno, seveda z železno disciplino in z zelo močno politično voljo. Tukaj mora biti vlada resnično odločna,« je poudaril dr. Virant. »V prejšnjem mandatu smo prvič v zgodovini slovenske državne uprave začeli z akcijo zniževanja števila zaposlenih v državni upravi, ki predstavlja zgolj en segment javnega sektorja, v drugih delih nam to žal ni uspelo. Kot vidimo, se ta trend nadaljuje tudi v letošnjem letu,« je še dodal predsednik Odbora za javno upravo.V nadaljevanju je poudaril, da če želimo resnično prihraniti, prihranki s področja znižanja števila zaposlenih v državni upravi sami po sebi niso dovolj. Zato je treba temu cilju slediti tudi v drugih delih javnega sektorja, npr. v zdravstvu, šolstvu, kulturi, sociali… kajti obseg plač v javnem sektorju je v veliki meri odvisen tudi od števila zaposlenih, ne le od izpogajane višine plač. Zato bi morali v naslednjih letih doseči 10-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju in s tem 10-odstotno zmanjšanje obsega denarja za plače v javnem sektorju, kar pomeni prek 300 milijonov evrov prihranka na letni ravni.»Vzorec že imamo, postopati bi morali torej na enak način, kot smo postopali v državni upravi,« je poudaril dr. Virant in opozoril, da to ne pomeni linearnega zmanjševanja, temveč zmanjševanje tam, kjer je to mogoče. V nekaterih delih javnega sektorja bi bilo mogoče, ne da bi prizadeli standard storitve, zmanjšati število zaposlenih in s tem zmanjšati obseg denarja za plače. Kot primer je navedel zdravnike, za katere se že danes ocenjuje, da jih je ravno prav ali celo premalo, zato se njihovo število ne more zmanjšati, se pa da v zdravstvu zmanjševati število zaposlenih na področju administracije.Poleg zmanjševanja števila zaposlenih je omenil tudi nujnost sprememb v strukturi plač v javnem sektorju. Izpostavil je še, da je aktualna vlada glede nivoja plač naredila dobro potezo, ko je med dvema možnostima izbrala zamrznitev in ne znižanja plač. Tako bi v takšni situaciji ravnala tudi prejšnja vlada.Dr. Virant je poudaril, da se omenjena zamrznitev plač, ki jo je vlada dosegla s sindikati, nanaša tudi na stimulativni del plače, tako da so v celoti zamrznjena sredstva za delovno uspešnost. Trenutnega stanja za zdaj ni mogoče spremeniti, vseeno pa Strokovni svet SDS meni, da je treba v naslednjih letih tisti del plače, ki je odvisen od delovne uspešnosti, postopoma dvigovati. Kot je izpostavil dr. Virant, plačni zakon dopušča, da lahko stimulativni del plače pri nadpovprečno uspešnemu uslužbencu doseže tudi 2/3 plače, če je seveda na voljo denar za to.»Menimo, da bi se morala vlada v pogajanjih s sindikati za naslednja leta dogovoriti tako, da bi moral en del prihodnjega dviga plač iti v stimulacijo in bi tako iz leta v leto povečevali tisti del plače, ki je odvisen od delovne uspešnosti posameznika,« je še dejal in dodal, da morajo plače v javnem sektorju v celoti deliti usodo gospodarstva, zasebnega sektorja in da je novi plačni sistem temu zelo lepo prilagojen in omogoča natanko to. »Kolikor je rast plač v zasebnem sektorju, tolikšna naj bo tudi v javnem sektorju,« je še poudaril dr. Virant.Eden od izjemno pomembnih ukrepov za izboljševanje gospodarskega okolja, zaradi katerih je Slovenija zadnja leta lepo napredovala na lestvicah konkurenčnosti, je odpravljanje birokratskih ovir. »Ta projekt je treba nadaljevati, tu je bila Slovenija uspešna v mednarodnem merilu, slovenski projekt »Vse na enem mestu (VEM)« je Evropska komisija razglasila za evropsko dobro prakso, dobil je tudi prvo nagrado OZN za inovativnost v javnem sektorju,« je spomnil dr. Virant in dodal, da je te programe treba nadaljevati v smeri, da se omogoči podjetjem, da vse prispevke, davke in druge obveznosti do države plačujejo na 1 račun, z eno položnico, ne tako kot sedaj, ko jih morajo plačevati na različne račune.Prav tako je treba deregulirati gospodarske dejavnosti tako, da se prečisti seznam vseh dejavnosti, ki zahtevajo licence in dovoljenja ter na podlagi tega ukine vsa dovoljenja, ki niso nujno potrebna. Ohraniti bi bilo treba le tista dovoljenja, ki lahko potencialno ogrozijo zdravje ali življenje ljudi.Kot je še izpostavil dr. Virant, gospodarska združenja kot birokratsko najbolj problematična identificirajo predvsem področja varstva pri delu, prostorskega planiranja ter varstva okolja. Ob tem je dejal, da bi bilo treba poenostaviti tudi prenos podatkov, ki jih morajo podjetja pošiljati različnim državnim ustanovam, tako da bi s seznama brisali vse podatke, ki jih država ne potrebuje za svoje delo, ob tem pa zagotovili, da se vsak podatek pošlje samo enkrat, po možnosti prek ene spletne strani. Dr. Virant je poudaril, da je vse to zastavila že prejšnja vlada, zdaj bi bilo to potrebno hitro in učinkovito izvesti.Vlado je še pozval k nadaljevanju programa administrativnih poenostavitev za državljane, kar se je na žalost v minulem letu ustavilo, sapa je pošla tudi e-upravi. »Slovenija se je leta 2008 uvrstila na 2. mesto po meritvah Evropske komisije, lani pa na 5. mesto, kar je še vedno odlična uvrstitev, če pa se bo padanje nadaljevalo s takim tempom, bo do konca mandata te vlade Slovenija na 15. mestu, tam kjer je bila pred 4-5 leti,« je opozoril dr. Virant in poudaril pomen nadaljevanja razvoja e-storitev (npr. informatizacija javnih naročil,…).Na koncu je izpostavil še področje e-sociale, ki se ga je lotila tudi vlada (ravno v času, ko so bili ukrepi Strokovnega sveta v pripravi) in na katerem upa, da bo uspešna. Kot je dejal, gre za podoben projekt kot projekt VEM, le da se nanaša na področje sociale, zato bi lahko osnovo uporabili tudi za to področje. Z uvedbo e-sociale bi dosegli, da bi se povezale vse baze podatkov, ki vsebujejo podatke o premoženju in dohodkih prosilcev za socialne pravice, se pravi da lahko uradne osebe vsak trenutek vidijo dohodke prosilca in njegovo premoženje. Treba bi bilo povezati tudi baze vseh socialnih transferjev v različnih oblikah, s čimer bi bistveno zmanjšali zlorabe ter pospešili postopke.