Javni protest proti zavajanju bralk in bralcev
petek, 7. 1. 2011Odgovorna urednica Dela ne brani svobode izražanja svojega medija ali novinarke, temveč omejuje svobodo izražanja največji opozicijski stranki, ki želi pojasniti navedbe, ki so v dobri luči neupravičeno prikazale aktualno vlado. Slovenska demokratska stranka izraža oster protest proti zavajanju bralk in bralcev časopisa Delo, kar je posledica zavrnitve objave odgovora na objavljeno informacijo, v katerem se z dokazljivimi navedbami bistveno dopolnjujejo navedbe v članku Majde Vukelič z naslovom »Vse manj obsodb naše države pred ESČP« z dne 3. januarja 2011.V omenjenem članku je avtorica med drugim navedla: »Iz tabele, ki jo objavljamo, je razvidno, da je bila Slovenija pred ESČP zaradi sojenja v nerazumnem roku od leta 2005 do 2008 (torej med mandatom prejšnje vlade) v 208 zadevah obsojena na malo več kot 700.000 evrov, od leta 2009 pa do konca prejšnjega leta pa v šestih zadevah na dobrih 29.000 evrov«.Iz stranke SDS (katere predsednik je premier prejšnje vlade, ki se v članku eksplicitno omenja) smo odgovorili:»Slovensko sodstvo v mandatu te vlade neučinkovito.Majda Vukelič je v Delu dne 3. januarja 2011 v prispevku z naslovom »Vse manj obsodb naše države pred ESČP« med drugim zapisala naslednje: »Iz tabele, ki jo objavljamo, je razvidno, da je bila Slovenija pred ESČP zaradi sojenja v nerazumnem roku od leta 2005 do 2008 (torej med mandatom prejšnje vlade) v 208 zadevah obsojena na malo več kot 700.000 evrov, od leta 2009 pa do konca prejšnjega leta pa v šestih zadevah na dobrih 29.000 evrov«.Tako zapisana trditev je za bralce prispevka popolnoma zavajujoča, saj bralca prepričuje v to, da so bile odškodnine za časa vlade Janeza Janše izjemno visoke, v času sedanje vlade pa so izjemno nizke. Tako objavljeni podatki potrebujejo najmanj še naslednjo dopolnitev. Republika Slovenija je v letu 2007 uveljavila zakon, s katerim je vsem osebam, ki so se obračale na ESČP zaradi sojenja v nerazumnih rokih, jamčila pravične odškodnine dosojene doma v Sloveniji pred domačimi sodišči. Tako so prenehali razlogi za tožbe pred ESČP, ki je takrat reševalo le še že začete primere. V letu 2009 in 2010 zato sploh ni bilo več razlogov za kakršnekoli tožbe pred ESČP. Če pa se te še pojavljajo, kar očitno se, je to očiten znak, da domače sodstvo v teh primerih ponovno ne deluje učinkovito. Informacija pa bi bila objektivno zaokrožena, če bi novinarka dodala še podatke o omenjenih odškodninah, ki so bile dosojene na domačih sodiščih za leta 2008, 2009 in 2010«.Gre za popolnoma korekten odgovor, ki popravlja in dopolnjuje navedbe v originalnem članku, ki bi, kot zapisano, lahko bralca prepričal v to, da so bile odškodnine za časa vlade Janeza Janše izjemno visoke, v času sedanje vlade pa so izjemno nizke, kar seveda ne drži.Odgovorna urednica časopisa Delo Romana Dobnikar Šeruga je objavo zavrnila z naslednjimi argumenti:
1. Zahteva za objavo odgovora ni podpisana (4. alineja 1. odstavka 31. člena ZMed v zvezi s 3. odstavkom 43. člena Zmed).2. Zahteva za objavo odgovora je žaljiva (5. alineja 1. odstavka 31. člena Zmed v zvezi s 3. odstavkom 43. člena ZMed) in sicer je žaljiv naslov odgovora, prvi stavek drugega odstavka odgovora ter zadnja dva stavka drugega odstavka odgovora.3. Zahtevo za objavo odgovora pa je treba zavrniti tudi zato, ker ni izkazano, da bi se z njo zagotavljal javni interes po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah (1. odstavek 42. člena ZMed). V konkretnem primeru očitno ne gre za informacijo o javni zadevi, ki bi bila za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranki predstavitvi vsebine pretehta nad svobodo izražanja.Nobeden od argumentov za zavrnitev zahteve ne drži. 1. Zahtevo za objavo odgovora sem podpisala vodja službe za odnose z javnostmi SDS Katarina Culiberg, kar je v skladu s citiranim členom zakona, ki določa, da mora zahtevo za objavo popravka s strani pravne osebe podpisati pooblaščena oseba ali oseba, ki je s strani te pravne osebe pooblaščena za odnose z javnostmi.2. Odgovorna urednica časnika Delo kot žaljive označuje naslednje navedbe:2.1. Slovensko sodstvo v mandatu te vlade neučinkovito. – Naslov je korekten povzetek tega, kar dokazuje odgovor v nadaljevanju. Ob tem pa nas zanima, ali naslednji naslovi iz nekaterih izdaj Dela niso bili žaljivi:
• Nevarna Janševa iluzija (04. 06. 2010),
• Bodo obsodili SDS, ker je povzročila gonjo proti manjšincem? (17. 05. 2010),
• Janša javno žalil premiera (19. 04. 2010)?2.2. Tako zapisana trditev je za bralce prispevka popolnoma zavajujoča, saj bralca prepričuje v to, da so bile odškodnine za časa vlade Janeza Janše izjemno visoke, v času sedanje vlade pa so izjemno nizke. – Glede na to, da so bile številke v prispevku prikazane enostransko in smo z odgovorom, ki je bil podkrepljen z dokazljivimi dejstvi, to tudi dokazali, je dejstvo, da je zapis novinarke Dela zavajajoč. V razloge, zakaj je temu tako, se nismo spuščali.2.3. Če pa se te še pojavljajo, kar očitno se, je to očiten znak, da domače sodstvo v teh primerih ponovno ne deluje učinkovito. Informacija pa bi bila objektivno zaokrožena, če bi novinarka dodala še podatke o omenjenih odškodninah, ki so bile dosojene na domačih sodiščih za leta 2008, 2009 in 2010«. – Nikakor ne moremo razumeti, zakaj je navedba, da slovensko sodstvo ne deluje učinkovito (tudi to navedbo smo podkrepili z argumenti) žaljiva. V kolikor bi predstavniki slovenskega sodstva čutili, da ta navedba ni točna, imajo v skladu z zakonom vso pravico te navedbe popraviti ali dopolniti, ni pa v domeni časopisa Delo, da o tem presoja. Tudi zadnji stavek je zapisan popolnoma korektno, saj pojasnjujemo, da bi novinarka celovito informacijo predstavila, v kolikor bi upoštevala tudi v našem odgovoru navedena dejstva.3. Zadnji argument odgovorne urednice Dela pa je zares zelo sporen. Po kakšnem pooblastilu presoja, ali gre za informacijo o javni zadevi, ki bi bila za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranki predstavitvi vsebine pretehta nad svobodo izražanja? O tem sodijo bralke in bralci, ki so bili z neobjavo zahtevanega odgovora prikrajšani za pojasnila, ki bistveno spremenijo sporočilo, kot ga je v osnovi zapisalo Delo. Odgovorna urednica Dela v tem primeru ne brani svobode izražanja svojega medija ali novinarke, temveč omejuje svobodo izražanja največji opozicijski stranki, ki želi pojasniti navedbe, ki so v dobri luči neupravičeno prikazale aktualno vlado.
1. Zahteva za objavo odgovora ni podpisana (4. alineja 1. odstavka 31. člena ZMed v zvezi s 3. odstavkom 43. člena Zmed).2. Zahteva za objavo odgovora je žaljiva (5. alineja 1. odstavka 31. člena Zmed v zvezi s 3. odstavkom 43. člena ZMed) in sicer je žaljiv naslov odgovora, prvi stavek drugega odstavka odgovora ter zadnja dva stavka drugega odstavka odgovora.3. Zahtevo za objavo odgovora pa je treba zavrniti tudi zato, ker ni izkazano, da bi se z njo zagotavljal javni interes po objektivni, vsestranski in pravočasni informiranosti kot enega od nujnih pogojev demokratičnega odločanja o javnih zadevah (1. odstavek 42. člena ZMed). V konkretnem primeru očitno ne gre za informacijo o javni zadevi, ki bi bila za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranki predstavitvi vsebine pretehta nad svobodo izražanja.Nobeden od argumentov za zavrnitev zahteve ne drži. 1. Zahtevo za objavo odgovora sem podpisala vodja službe za odnose z javnostmi SDS Katarina Culiberg, kar je v skladu s citiranim členom zakona, ki določa, da mora zahtevo za objavo popravka s strani pravne osebe podpisati pooblaščena oseba ali oseba, ki je s strani te pravne osebe pooblaščena za odnose z javnostmi.2. Odgovorna urednica časnika Delo kot žaljive označuje naslednje navedbe:2.1. Slovensko sodstvo v mandatu te vlade neučinkovito. – Naslov je korekten povzetek tega, kar dokazuje odgovor v nadaljevanju. Ob tem pa nas zanima, ali naslednji naslovi iz nekaterih izdaj Dela niso bili žaljivi:
• Nevarna Janševa iluzija (04. 06. 2010),
• Bodo obsodili SDS, ker je povzročila gonjo proti manjšincem? (17. 05. 2010),
• Janša javno žalil premiera (19. 04. 2010)?2.2. Tako zapisana trditev je za bralce prispevka popolnoma zavajujoča, saj bralca prepričuje v to, da so bile odškodnine za časa vlade Janeza Janše izjemno visoke, v času sedanje vlade pa so izjemno nizke. – Glede na to, da so bile številke v prispevku prikazane enostransko in smo z odgovorom, ki je bil podkrepljen z dokazljivimi dejstvi, to tudi dokazali, je dejstvo, da je zapis novinarke Dela zavajajoč. V razloge, zakaj je temu tako, se nismo spuščali.2.3. Če pa se te še pojavljajo, kar očitno se, je to očiten znak, da domače sodstvo v teh primerih ponovno ne deluje učinkovito. Informacija pa bi bila objektivno zaokrožena, če bi novinarka dodala še podatke o omenjenih odškodninah, ki so bile dosojene na domačih sodiščih za leta 2008, 2009 in 2010«. – Nikakor ne moremo razumeti, zakaj je navedba, da slovensko sodstvo ne deluje učinkovito (tudi to navedbo smo podkrepili z argumenti) žaljiva. V kolikor bi predstavniki slovenskega sodstva čutili, da ta navedba ni točna, imajo v skladu z zakonom vso pravico te navedbe popraviti ali dopolniti, ni pa v domeni časopisa Delo, da o tem presoja. Tudi zadnji stavek je zapisan popolnoma korektno, saj pojasnjujemo, da bi novinarka celovito informacijo predstavila, v kolikor bi upoštevala tudi v našem odgovoru navedena dejstva.3. Zadnji argument odgovorne urednice Dela pa je zares zelo sporen. Po kakšnem pooblastilu presoja, ali gre za informacijo o javni zadevi, ki bi bila za javnost tolikšnega pomena, da njen interes po objektivni in vsestranki predstavitvi vsebine pretehta nad svobodo izražanja? O tem sodijo bralke in bralci, ki so bili z neobjavo zahtevanega odgovora prikrajšani za pojasnila, ki bistveno spremenijo sporočilo, kot ga je v osnovi zapisalo Delo. Odgovorna urednica Dela v tem primeru ne brani svobode izražanja svojega medija ali novinarke, temveč omejuje svobodo izražanja največji opozicijski stranki, ki želi pojasniti navedbe, ki so v dobri luči neupravičeno prikazale aktualno vlado.