Javni poziv SDS Borutu Pahorju k umiku neprimernih kandidatov za ministre

Poslanca SDS mag. Branko Grims in dr. Vinko Gorenak sta na današnji novinarski konferenci predstavila javni poziv SDS Borutu Pahorju k umiku neprimernih kandidatov za ministre. Po mnenju SDS sta za ministrski funkciji povsem neprimerna kandidat za pravosodnega ministra g. Aleš Zalar in kandidatka za ministrico za kulturo ga. Majda Širca Ravnikar. Kot je uvodoma dejal g. Grims, je kandidatura ge. Širce Ravnikar sporna predvsem iz enega razloga, utemeljitev pa je podal s povzetkom mnenja Komisije za preprečevanje korupcije številka 4, sprejetega 25. 11. 2005. Kot je povedal, je bila ga. Širca Ravnikar februarja 2004, kot predstavnica Vlade RS, za dobo 5 let imenovana v Svet Javnega zavoda Slovenska kinoteka in nato izvoljena tudi za predsednico Sveta. V tej vlogi je nato ga. Širca Ravnikar v letu 2005 sklenila pogodbo z najugodnejšim ponudnikom na razpisu, ki pa je bil Družba Ravnikar Potokar, arhitekturni biro d.o.o.

Pri tem je najbolj sporno dejstvo, da je zakonec predsednice Sveta javnega zavoda v tej družbi deležnik z deležem, ki presega 20 odstotkov. Zakon o preprečevanju korupcije namreč določa, da naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, prek javnega naročila ne smejo poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je posameznik, ki je član organa upravljanja ali nadzornega organa naročnika, imetnik poslovnega deleža oz. drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oz. kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20 %. Te omejitve veljajo tudi za družinske člane članov organov upravljanja ali nadzornih organov naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih.

V omenjenem primeru tako Javni zavod Slovenska Kinoteka, kot naročnik, ki posluje v skladu z zakonom o javnih naročilih, ne bi smel preko javnih naročil sploh poslovati s poslovnim subjektom Ravnikar Potokar arhitekturni biro, katerega družbenik je družinski član predsednice Sveta zavoda ge. Širca. Na podlagi teh dejstev je tudi Komisija za preprečevanje korupcije, katere predsednik je g. Drago Kos, ugotovila, da je omenjena pogodba nična.

Kot je v nadaljevanju izpostavil mag. Grims, so se v strankah Zares, LDS in SD v preteklosti mnogokrat sklicevali na Komisijo za preprečevanje korupcije in ji v koalicijskem sporazumu namenili še posebej pomembno vlogo. Kljub predstavljenemu dokumentu (mnenje št. 4), je koalicija SD, Zares in LDS na glasovanju enotno podprla go. Majdo Širca Ravnikar kot kandidatko, kar pomeni, glede na napoved g. Pahorja o vodenju z zgledom, da tranzicijski trojček vpletenost v očitno in dokazano koruptivno dejanje, nagrajuje s politično funkcijo.

Tudi, če je bilo sporno ravnanje storjeno iz neznanja, to kandidatke ne opravičuje, saj velja, da nepoznavanje prava škoduje, kar velja tudi za morebitno nepoznavanje zakona o preprečevanju korupcije, je poudaril mag. Grims.

Dodaten razlog za neprimernost kandidatke pa je tudi dejstvo, da je bila ves mandat, še posebej pa v predvolilnem obdobju, ena ključnih nosilk sejanja nestrpnosti in sovražnega govora v državnem zboru in slovenski politiki nasploh.

Tudi dejanja g. Zalarja so nadvse sporna, je v nadaljevanju pojasnil dr. Gorenak. Kandidat za ministra za pravosodje g. Aleš Zalar je namreč 10. januarja 2008 ge. Janji Roblek, predsednici Slovenskega sodniškega društva (SSD), poslal elektronsko sporočilo, ki ga lahko razumemo kot poziv Glavnemu odboru SSD, naj sprejme ugotovitev, da glede plač sodnikov ni bila uresničena ustavna odločba.

Tudi politično ocenjevanje g. Zalarja glede spremembe sestave Ustavnega sodišča RS kot “neugodne” in možnih posledic takšnega stanja na odločitve ustavnega sodišča, je nezaslišano. G. Zalar je v sporočilu tudi pozival Glavni odbor SSD, naj sodniki člani Sodnega sveta odstopijo in bojkotirajo nadomestne volitve v Sodni svet.

Napeljevanje Glavnega odbora SSD, naj napove bojkot reševanja vseh civilnopravnih zadev, v katerih je edina tožeča stranka država, podjetje ali sklad ali druga organizacija v kateri je lastnik država, v SDS razumemo kot poziv h kršitvi Ustave RS, ki določa načelo enakosti pred zakonom in načelo sojenja v razumnih rokih, je poudaril dr. Gorenak. Prav tako ta poziv razumemo kot poziv k diskriminaciji v sodnih postopkih, saj bi bile nasprotne stranke v sporih – državljani – bodisi diskriminirani bodisi privilegirani. V SDS zato ocenjujemo, da ima to dejanje znake kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi uradnega položaja.

Hkrati ugotavljamo, da je imel g. Aleš Zalar v tistem času še vedno status okrožnega sodnika, torej status sodnega funkcionarja. Kot sodnik je torej imel vse tiste obveznosti in dolžnosti, ki so vezane na status poklicne sodniške funkcije in sodniške etike. Zato je še toliko bolj moralno-etično sporno, da okrožni sodnik (pravosodni funkcionar) poziva druge sodnike k protipravnemu ravnanju, h kršitvi ustave, Zakona o sodiščih in sodnega reda.

V SDS zaradi vsega naštetega pozivamo mandatarja g. Boruta Pahorja, da umakne kandidaturi ge. Širca Ravnikar in g. Zalarja.

Mnenje Komisije za preprečevanje korupcije:

http://www.kpk-rs.si/index.php?id=35&leto=2005&mesec=0&podrocje=0&show=151&cHash=b00d97440c