Javni denar bo le seme

Evropski parlament je sprejel Resolucijo o obremenilnih testih in Resolucijo o Energetskem načrtu do leta 2050. Slednja po besedah poslanke dr. Romane Jordan kaže na resnično spremembo paradigme, saj zahteva tudi vzpostavitev dinamične proizvodnje rezervne energije, za kar bodo potrebna velika vlaganja. Poslanka je Evropsko komisijo ponovno pozvala, da pripravi izračun dodatnih scenarijev, ki bodo upoštevali različne stopnje globalnega ukrepanja, tudi možnost, da globalnega sporazuma sploh ne bo.»Energetski načrt do leta 2050 kaže na resnično spremembo paradigme, gre za spremembo osnovne logike za načrtovanje sistema. Električni sistem prihodnosti bo mnogo bolj fleksibilen. To pa ne pomeni le zahteve za razvoj vrhunske regulacije (t. i. pametnih omrežij), temveč tudi vzpostavitev dinamične proizvodnje rezervne energije. Za to bodo potrebna ogromna vlaganja, kjer bo javni denar le seme, kot spodbuda, saj so proračuni zelo omejeni. Naša glavna naloga je, da z zakonodajo oblikujemo ustrezno investicijsko okolje. To pa mora jasno pokazati cilj in zagotoviti stabilnost,« je ob sprejemu Resolucije Evropskega parlamenta o Energetskem načrtu do leta 2050 povedala dr. Romana Jordan.Poslanka je poudarila tudi pomen jasne in učinkovite zakonodaje na področju energetike do leta 2030. Povedala je, da je sistem trenutne podnebno-energetske zakonodaje »zapleten, nejasen, zahteve pa se prepletajo«. Investitorji zaradi tega oklevajo z vlaganji. Dr. Romana Jordan zagovarja en ambiciozen in pravno zavezujoč cilj za znižanje izpustov do leta 2030.Energetski načrt za leto 2050 je strateški dokument, predpostavke morajo biti realne?Energetski načrt za leto 2050  je dokument, ki bo začrtal razvoj evropske energetike za nekaj naslednjih desetletij. »Da bodo naše odločitve resnične smernice in ne le sanje, potrebujemo realne predpostavke in scenarije razvoja sistema,« je še povedala poslanka. Trenutno namreč vsi izračuni Evropske komisije temeljijo na predpostavki, da je dosežen ambiciozen dogovor o globalnem ukrepanju proti podnebnim spremembam. Poslanka je zato Komisijo ponovno pozvala, da pripravi izračun dodatnih scenarijev, ki bodo upoštevali različne stopnje globalnega ukrepanja, tudi možnost, da globalnega sporazuma sploh ne bo. ? ?Na plenarnem zasedanju sprejeta tudi Resolucija o stresnih testih jedrskih elektrarn?»Jedrska varnost je celovito področje in usmerjati večino pozornosti na obratovalno varnost je premalo. Potek dogodkov na Japonskem je pokazal, kako pomembno vlogo imajo za zagotavljanje jedrske varnosti strokovno in formalno močni, neodvisni upravni organi,« je ob sprejemu Resolucije Evropskega parlamenta o obremenilnih testih povedala dr. Romana Jordan.Dve leti po nesreči v Fukushimi je evropska jedrska stroka opravila ogromno delo. Vseh 145 reaktorjev v Uniji in še 20 izven nje je opravilo obremenilne teste. Obremenilni testi so pokazali, da nobena od elektrarn, ki so bile vključene v pregled, ne predstavlja nevarnosti, ki bi zaradi svoje razsežnosti morala privesti do njenega zaprtja. Hkrati pa so testi pokazali tudi, da so potrebne in možne še mnoge izboljšave, tako na ravni elektrarn kot tudi na ravni oblikovanja politik. V prihodnjih mesecih od Evropske komisije zato pričakujemo predlog revidirane Direktive o jedrski varnosti, ki bi zagotovila še višjo raven zaščite zdravja državljanov pred ionizirajočimi sevanji po celotni EU. OZADJE – ENERGETSKI NAČRT DO LETA 2050Evropska unija se je zavezala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 80 % do leta 2050 glede na leto 1990  v okviru potrebnih zmanjšanj razvitih držav kot skupine. V Energetskem načrtu do leta 2050 je Komisija predlagala možne scenarije za doseganje dekarbonizacije do leta 2050, ki bi hkrati zagotovili zanesljivost oskrbe z energijo in konkurenčnost. Možni scenariji so: visoka energetska učinkovitost, diverzifikacija tehnologij, visoka raba obnovljivih virov energije, zamik tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika, nižja raba jedrske energije. Načrt ne nadomešča nacionalnih, regionalnih in lokalnih prizadevanj za posodobitev oskrbe z energijo. Evropski pristop k energetskim izzivom je smiseln, saj bo na ta način mogoče povečati varnost in solidarnost z nižjimi stroški kot z različnimi nacionalnimi sistemi. Evropski trg hkrati nudi večji in bolj prilagodljiv trg za nove proizvode in storitve.Dr. Romana Jordan si na področju načrtovanja prihodnosti v energetiki prizadeva za določitev enotnega cilja zmanjšanja emisij do leta 2030, ki bi omogočil predvidljivost za investitorje, ter za razvoj dolgoročnega evropskega tehnološko nevtralnega okvira, v katerem bo energetska politika najbolj učinkovita. Hkrati poudarja, da je potrebno dobro preučiti vse možne scenarije za naslednja desetletja, vključno s tistim, ko akcija glede podnebnih sprememb na globalni ravni ni možna.