Javne finance pred kolapsom

»Pasivnost vlade pri sprejemanju in slabem izvajanju protikriznih ukrepov vodi družbo v nadaljnji padec BDP, zapiranje podjetij, še večjo brezposelnost in revščino ljudi ter katastrofalno javnofinančno stanje države,« je na novinarski konferenci dejal predsednik Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS mag. Andrej Šircelj. Bil je tudi kritičen do dokumenta vlade, v katerem ta navaja svoje dosežke v prvem letu mandata. Kot je dejal, med svoje ukrepe prišteva tudi ukrepe, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Pri tem je mislil na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu, s katerim vlada jamči za vloge fizičnih oseb v bankah, ki je bil sprejet 11. novembra 2009, kar je pred prisego nove vlade. Spomnil je še, da je vlada Janeza Janše pred predajo mandata sprejela paket protikriznih ukrepov, ki pa jih vlada Boruta Pahorja ni sprejela, zaradi česar je po njegovi oceni gospodarska kriza v Sloveniji večja, gospodarstvo v težjem položaju in več je brezposelnih.

V nadaljevanju objavljamo oceno dela Ministrstva za finance RS v prvem letu mandata, ki jo je pripravil predsednik Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS mag. Andrej Šircelj.

Javne finance
Zadnja ocena OECD za Slovenijo pravi, da se bo v letu 2009 gospodarska rast zmanjšala za 8 % na letni ravni. Ta vlada je samo v letu 2009 državo zadolžila za 3,4 milijarde evrov. Za primerjavo: zadolževanje je v letu 2008 znašalo 1,1 milijarde evrov, v letu 2007 pa 891 milijonov evrov. Tako enormno zadolževanje v letu 2009 pa pomeni, da bodo prihodnje generacije plačevale glavnico in obresti od kreditov, ki bodo v letu 2013 znašale skoraj 3 % domačega bruto proizvoda.  To tudi pomeni, da bomo v prihodnjih letih plačevali veliko več za obresti, namesto da bi vlagali v razvoj. To bodo plačevali prihodnji rodovi, ki ne bodo imeli nobenih koristi od današnjega zadolževanja. To pa zato, ker sedanje veliko zadolževanje ni namenjeno temu, da bi se s tem denarjem financirali projekti in investicije, od katerih bi imeli koristi prihodnji rodovi oziroma generacije.

Na javnofinančnem področju ni nadzora, kaj šele strategije vodenja javnih financ. Nobene potrebe ni po tolikšnem zadolževanju, gre za nenadzorovano zadolževanje in za nenadzorovano porabo davkoplačevalskega denarja. Javnofinančni primanjkljaj bo po projekcijah Umarja v letu 2009 znašal 5,5 odstotka BDP. V letu 2007 smo imeli javnofinančni presežek v višini 0,5 odstotka BDP. Izključni razlog za tolikšen primanjkljaj in zadolžitev pa je v vodenju ekonomske in finančne politike sedanje vlade.

Proračun 2010 – 2011
Proračun ne temelji na analizi javnih financ, niti na analizi sedanjega gospodarskega položaja (položaja podjetij) niti na analizi socialnega položaja ljudi, ampak je izključno knjigovodski dokument o prihodkih in odhodkih, o računu finančnih terjatev in naložb ter o računu financiranja. V njem ni vizije o prihodnjem razvoju države, ni določene ekonomske politike posameznih ministrstev, kaj šele strateških usmeritev.

Pričakovali smo dolgo najavljeni projektni proračun, z merili za porabo sredstev. Takšna je bila tudi najava. Sprejet je bil sklep vlade, da bo služba vlade za razvoj tista, ki bo takšen proračun, na podlagi dela delovnih skupin, tudi pripravila,. Dobili smo predlog proračuna, ki predvideva proračunski primanjkljaj v letu 2010 v višini 4,8 odstotka DBP, v letu 2011 pa 3,5 odstotka DBP. In vendar vlada ne ve do kdaj bo proračun „zdržal“ in že najavlja rebalans. Poleg tega proračun nima postavljenih prioritet. V proračunu imamo na eni strani t. i. državotvorna področja, to so obramba, notranje zadeve, zunanje zadeve, javna uprava in tako naprej, na drugi pa t. i. razvojna področja. To so podjetništvo, trg dela, znanost, tehnologija, izobraževanje in podobno. To razmerje je v korist t. i. državotvornih področij, kar pomeni, da je premalo denarja namenjenega za razvoj, podjetništvo, izobraževanje, znanost, ipd. Ker bi moral biti ta proračun po svojem bistvu krizni proračun, bi se morala vlada dejansko odpovedati določenim odhodkom na račun gospodarstva. Kar pomeni, da bi dejansko sprostila investicijski ciklus, zmanjšala svoja javno porabo, na podlagi tega pa bi bila seveda manjša tudi obdavčitev. Zaradi manjše obdavčitve bi bila večja konkurenčnost gospodarstva. Torej, proračun za leti 2010 in 2011 je dejansko skupek želja in ni ne stabilizacijski in ne razvojen.

S tem proračunom vlada skrbi sama zase, skrbi za to, da bo vlada »dihala«, ne pa aktivno delovala in skrbela za primerno gospodarsko okolje in za dobrobit državljanov in državljank. Pasivnost vlade pri sprejemanju in slabem izvajanju protikriznih ukrepov vodi družbo v nadaljnji padec BDP, zapiranje podjetij, še večjo brezposelnost in revščino ljudi ter katastrofalno javnofinančno stanje države (povečanje zadolženosti, primanjkljaja, etc.).

Strukturne reforme
Vlada napoveduje strukturne spremembe na področju socialne varnosti, pokojninskega in zdravstvenega sistema, javnih služb, fiskalnega sistema, nadzornih institucij ipd. Za oceno teh ukrepov niso dovolj prazna izhodišča oziroma izhodišča brez vsebine, ampak analiza stanja, predlagani ukrepi ter njihove posledice, tako za državo, kot za državljanke in državljane.

Ukrepi, ki jih ni
Vlada v zadnjem letu dni ni sprejela ustreznih ukrepov, da bi podjetja več investirala, ustvarjala večjo dodano vrednost in nova delovna mesta. Še tisti ukrepi, ki so bili sprejeti na ekonomsko-finančnem področju v Sloveniji so bili napačni, prepozni in neusklajeni. Vlada na finančno-gospodarskem področju deluje zmedeno in brezbrižno, poleg tega pa ni dorasla novim razmeram.

Protikriznih ukrepov, ki bi povečali inventivno – inovativno dejavnost ljudi in s tem zagon podjetij NI; ukrepov, ki bi ustvarili pogoje za povečanje gospodarske aktivnosti NI – to pomeni, da vlada enostavno prepušča podjetja in ljudi »na milost in nemilost« negativnim učinkom gospodarske krize.