Javna tribuna Strokovnega sveta SDS o vladi in javni upravi v Sloveniji

Predsednik Strokovnega sveta SDS Janez Janša, Dr. Gregor Virant, dr. Peter Jambrek, dr.Miha Brejc, dr. Mićo Mrkaić in dr. Rajko Pirnat, so v okviru Strokovnega sveta SDS predstavili osnutke programa o delovanju vlade, javne uprave in plač v javnem sektorju. Predsednik Strokovnega sveta SDS Janez Janša, Dr. Gregor Virant, dr. Peter Jambrek, dr.Miha Brejc, dr. Mićo Mrkaić in dr. Rajko Pirnat, so v okviru Strokovnega sveta SDS predstavili osnutke programa o delovanju vlade, javne uprave in plač v javnem sektorju.V uvodnem nagovoru je predsednik Strokovnega sveta SDS Janez Janša poudaril, da javna uprava v Sloveniji ni dovolj izkoriščena, ker ji cilji niso dovolj dobro postavljeni oziroma se prepogosto spreminjajo. »Javne uprave ni smiselno radikalno spreminjati, ampak začrtati takšne poti dokončanja njene reforme, da bi dobili – brez povečanja stroškov – moderni aparat, s katerim bi Slovenija vsestransko napredovala in izkoristila možnosti, ki jih ponuja njena priključitev Evropski uniji«. Po mnenju Dr. Gregorja Viranta bi z večjo preglednostjo in odprtostjo delovanja javne uprave dosegli zvišanje njene učinkovitosti. Zato si je treba prizadevati za uzakonjenje javnosti podatkov in dokumentacije v javni upravi, vključno s podatki o izplačilih javnim uslužbencem in funkcionarjem ter dokumentacij o javnih naročilih. Javna uprava mora delovati predvidljivo in zakonito, da bi lahko zagotovila pravno varnost državljanov in državljank, njene storitve bi morale biti dostopne in hitre, postopki pa enostavnejši, ker bi s tem povečali zadovoljstvo njenih uporabnikov. K učinkovitosti javne uprave bi pripomogla njena deregulacija – zmanjšanje obsega predpisanih omejitev in dovoljenj na področju gospodarskih dejavnosti in uvedba elektronskega izvajanja storitev za državljane in podjetja. Kar zadeva vlado, bi morali po mnenju dr. Viranta sprejeti etični kodeks njenega delovanja po vzoru Velike Britanije in zmanjšati stroške njenega delovanja. Dr Virant: »Vladni resor bi moral biti simetričen in obvladljiv. Zato predlagamo ukinitev Ministrstva za informacijsko družbo in predlagamo ustanovitev Ministrstva za javno upravo, ki bo odgovorno za izvedbo omenjenih točk in ki bo pri tem uživalo podporo predsednika vlade.« Dr. Peter Jambrek se je v svojem govoru osredotočil na formalno strukturo in delovanje vlade, ki je s priključitvijo Slovenije Evropski skupnosti vzpostavila drugačno razmerje do parlamenta. Vlada na področju oblikovanja in izvajanja nacionalne politike še vedno ne deluje kot samostojni državni organ v okviru svojih ustavnih in zakonskih pristojnosti in je premalo notranje povezana (predstavlja skupek resornih ministrstev, vladnih uradov, agencij…), kar ovira oblikovanje in vodenje njenih strateških usmeritev. V takih okoliščinah vlada praviloma ni sposobna oblikovati enotnega, volilnemu telesu odgovornega vladnega programa. K nedoročenemu vladnemu programu prispeva fragmentiranost strankarskih razmerij in obstoj močnih izvenparlamentarnih centrov moči, ki poskušajo legitimno vplivati na aktualno politiko vlade (medijske korporacije, katoliška cerkev, paradržavne gospodarske korporacije ipd.). Zato je dr. Jambrek v svojem programu predlagal rešitve, kot je sprejem spremembe ustave, s katero bi mandatar pridobil polno odgovornost za imenovanje ministrov in to ne bi bilo več v pristojnosti parlamenta, oblikovanje dveh večjih volilno-parlamentarnih blokov namesto številnih strank, vlado pa bi poleg predsednika sestavljalo še enajst resornih ministrstev (oz. tri resorna področja: gospodarsko-finančno, javne službe in državotvorni resorji). Dr. Miha Brejc se je osredotočil na odnos do zaposlenih v javni upravi. Odličnosti organizacije namreč ni mogoče doseči le z vrhunsko tehnologijo, ampak predvsem z ljudmi, zato bi si organizacije morale bolj prizadevati za zadovoljstvo zaposlenih. Te bi bilo treba motivirati z merjenjem in nagrajevanjem njihove učinkovitosti pri delu in z večjo mobilnostjo na delovnih mestih znotraj organizacij. Vodilni bi morali sodelovati pri izbiri novih kadrov in tega ne prepuščati, kot je zdaj v navadi, kadrovskim službam. Spremeniti bi bilo treba tudi odnos do formalne šolske izobrazbe zaposlenih v javni upravi. Diploma kot dokaz marljivosti bi morala pomeniti le ‘vstopnico za tekmo’, druge sposobnosti, kot sta ustvarjalnost in iznajdljivost, pa bi odločale o nadaljnji poklicni poti posameznika. Dr. Mićo Mrkaić je poudaril, da je za dobro delovanje države, državne uprave in pravosodja, pomembno spodbujanje dolgoročne gospodarske rasti. Za učinkovito delovanje javnega sektorja je treba na makroekonomski ravni omejiti fiskalno mešanje in destruktivno podjetništvo, ker prinašata izgube in povečati naložbe v javnem sektorju. Na mikroekonomski ravni pa bi bilo treba za učinkovitejše delovanje javne uprave vzpostaviti sistem motiviranja za boljše delo javnih uslužbencev in meriti uspešnost njihovega dela. S tem bi se zmanjšal t.i. moralni hazard, ko zaposleni dela najprej v svojem interesu in šele nato v interesu vodilnih oz. Podjetja. Razbiti bi iblo treba uravnilovko in z njo povezano negativno selekcijo in radikalno zmanjšati delež BDP, za kar je dr. Mrkaić predlagal omejitev javne porabe na 30 odstotkov BDP-ja. Dr. Rajko Pirnat je podal kritiko predstavljenih elementov programa. Premalo je poudarjena potreba po zakonski ureditvi sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov javne uprave, s čimer bi se spremenil položaj posameznikov in pravnih oseb . Treba bi bilo spremeniti že zastareli in premalo fleksibilni zakon o tržnem postopku, ki je nespremenjen že od leta 1980. Po mnenju dr. Pirnata program zanemarja pomembnost večjega varovanja osebnih podatkov, poudaril pa je tudi pomen t.i. outsourcinga javne uprave – prenos njenih servisnih funkcij na agencije (za radiofuzijo, pošto itd.), kar bi pripomoglo k večji učinkovitosti delovanja javne uprave. Pozabljamo namreč, da uprava ni le servis državljank in državljanov, ampak tudi izvrševalka oblasti. Program spremembe javne uprave pa premalo poudarja, da z vstopom v EU državna uprava v Sloveniji tudi izvrševalec evropskega prava.