Javna tribuna o varnosti ljudi in premoženja

Predsednik odbora za notranje zadeve pri Strokovnem svetu SDS Dimitrij Kovačič, prof.dr Milan Pagon, dr. Vinko Gorenak, Viktor Blažič in Pavel Rupar, so z različnih zornih kotov osvetlili problematiko varnosti v Sloveniji. Ponedeljek, 21. junij 2004. Predsednik odbora za notranje zadeve pri Strokovnem svetu SDS Dimitrij Kovačič, prof.dr Milan Pagon, dr. Vinko Gorenak, Viktor Blažič in Pavel Rupar, so z različnih zornih kotov osvetlili problematiko varnosti v Sloveniji. Ponedeljek, 21. junij 2004. Dimitrij Kovačič je po uvodnem pozdravu predstavil program Odbora za notranje zadeve pri Strokovnem svetu SDS za naslednje mandatno obdobje. Izpostavil je potrebo po reorganizaciji Ministrstva za notranje zadeve (delitev na resor za javno upravo in za notranje zadeve). Vloga policije bi se morala spremeniti iz do sedaj represivnega organa, ki ukrepa na že storjeni delikt, v preventivni organ, ki s svojim delovanjem na nevarnejših območjih preprečuje storitev kaznivih dejanj. S takšno filozofijo policijskega dela bo treba pripraviti ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu, učinkovitejši boj zoper organiziran gospodarski kriminal in korupcijo, zmanjšanje drobne premoženjske kriminalitete, nasilništva in vandalizma. Za zmanjšanje stroškov na področju upravnih notranjih zadev bo potrebno omogočiti transparentnejše in birokratsko enostavnejše vodenje upravnih postopkov. Dimitrij Kovačič je izpostavil tudi sistemski zakon o t.i. izbrisanih, ki je neustrezen. Treba bo pripraviti novega, ki bo ob izpolnjevanju evropskih standardov upošteval tudi interese državljanov Slovenije, zahteve t.i. izbrisanih pa individualno obravnavati (vsi dejansko oškodovani, bodo tudi upravičeni do odškodnine, ki pa bo v višini omejena). Dr. Vinko Gorenak je spregovoril o centralizaciji policije. Posledice centralnega odločanja in načrtovanja od zgoraj navzdol se kažejo v slabšem poznavanju lokalne problematike (policistove postopke potrdijo policijski vodje, ki podpišejo oz. zavrnejo podpis kazenske ovadbe, v številnih državah pa je to v pristojnosti policista). Kljub temu pa je določena mera centralizacije dela in odločanja potrebna kar zadeva informacijski sistem in izobraževalni sistem, prevzemanje operativnih nalog višjih organizacijskih enot v skladu z zakonom, centraliziran način dela pa je učinkovit tudi, kadar nižje organizacijske enote naloge ne morejo opraviti (organizirani in gospodarski kriminal, večje prireditve, varovanje oseb in objektov). Potrebno bo centralizirati in intenzivirati delovanje nadzorstvene funkcije na vseh ravneh. Dr. Milan Pagon je izpostavil način policijskega dela v Evropi in v Sloveniji, ki ga še vedno zaznamuje tradicionalno centralizirana, birokratizirana in para-vojaška filozofija opravljanja policijskega dela. Policiste v takšni organizaciji nagrajujejo, če dosegajo vnaprej določene statistično merljive ukrepe (npr. število predlogov sodniku za prekrške, število napisanih kazenskih ovadb ipd.), če ubogajo in so pri komunikaciji z nadrejenimi konformni. Represivna in v preteklost usmerjena narava dela (večina dogodkov, s katerimi se policija ukvarja, se je že zgodila), avtoritarno vodenje, ki zavira ali celo onemogoča uvajanje korenitejših sprememb v način opravljanja policijskega dela itd, vodijo k zlorabi policijske diskrecije ali k drugemu odklonskemu vedenju policistov ter krepita policijsko subkulturo, za katero sta med drugim značilna cinizem, izoliranost, defenzivnost ipd. Zato se v zadnjem času kot rešitev naštetega navaja policijsko delo v skupnosti (t.i. community policing), ki temelji na sodelovanju med skupnostjo in policisti, ti so nagrajeni zaradi svojih znanj, veščin in komunikacijskih spretnosti (občutljivost za kulturno raznovrstnost, posredovanje pri konfliktih…) Za takšno delo bi bilo treba postopoma: zagotoviti zadostno število policistov in ustrezno izobraževanje zanje in za nadrejene, decentralizirati odločanje, spremeniti organizacijsko (sub)kulturo v policiji in način merjenja uspešnosti policijske organizacije (iz klasične statistike na reševanje konkretnih problemov). Viktor Blažič se je osredotočil na vpliv javnega mnenja na varnost državljanov in pri tem izpostavil množične medije kot najvplivnejše ustvarjalce javnega mnenja, ki so v postkomunističnih, prikrito nedemokratičnih režimih, pod nadzorom vladajoče stranke. Države, v katerih prihaja do zastraševanj ustvarjalcev javnega mnenja (poizkus umora novinarja Mira Petka), so znane tudi po slabih varnostnih razmerah in se jih je zato bolje izogibati. »Kritično in raziskovalno novinarstvo, ki pripomore k celovitejše oblikovanemu javnemu mnenju, je lastnost neponarejene demokracije, ki edina obvaruje družbo pred koruptivnimi skušnjavami politične moči,« je zaključil Viktor Blažič. Pavel Rupar je podal kritiko Zakona o občinskem redarstvu v Sloveniji; posledica slabe organiziranosti in s tem neučinkovitosti policije je neurejenost prometa v mestnih središčih in zapoznelo odzivanje policije na prijave kršenja javnega reda in miru, s tem pa manjša varnost državljanov. Občinska redarstva delujejo na manjših območjih, kar je organizacijsko in finančno nesprejemljivo, ker toliko služb, kot jih navaja zakon, ne bo prenesel noben občinski proračun. Zato so v nekaterih evropskih državah pooblastila in zakonodajo prenesli iz lokalne na regionalno oblast. Pavel Rupar je zato predlagal, da vlada tudi v Sloveniji čim prej začne razmišljati o lokalni regionalni policiji. Nina Orel predstavnica Strokovnega sveta SDS za stike z javnostmi