Javna tribuna o slovenski informacijski družbi

Na sinočnji javni tribuni so predsednik Odbora za promet in informacijsko družbo v Strokovnem svetu SDS dr. Peter Verlič, predsednik Komisije za informacijsko družbo mag. Matjaž Janša, Anton Gorup, mag. Tomaž Simonič, Ivan Grill in Mirko Zamernik osvetlili problematiko razvoja informacijske družbe v Sloveniji s stališča informacijske družbe in infrastrukture. Na sinočnji javni tribuni so predsednik Odbora za promet in informacijsko družbo v Strokovnem svetu SDS dr. Peter Verlič, predsednik Komisije za informacijsko družbo mag. Matjaž Janša, Anton Gorup, mag. Tomaž Simonič, Ivan Grill in Mirko Zamernik osvetlili problematiko razvoja informacijske družbe v Sloveniji s stališča informacijske družbe in infrastrukture. Po uvodnem pozdravu predsednika Odbora za promet in informacijsko družbo dr. Petra Verliča, je predsednik Komisije za informacijsko družbo mag. Matjaž Janša spregovoril o pomenu razvitosti informacijske družbe kot enega izmed pomembnih temeljev gospodarstva in konkurenčnosti države. Družba temelji na znanju ter informacijski in telekomunikacijski infrastrukturi, ki omogočata učinkovito uporabljanje obstoječega in ustvarjanje novega znanja. Osnovni pogoji za razvoj informacijske družbe so: ustrezen delež vlaganj tako v telekomunikacijsko in informacijsko infrastrukturo, dostopnost informacijske infrastrukture čim večjemu deležu uporabnikov, izgradnja javno dostopnih aplikacij in ustrezna informacijska pismenost med uporabniki. Za razvoj informacijske infrastrukture je pomembna konkurenca med ponudniki storitev. V Sloveniji je konkurenca med operaterji stacionarnega telefonskega omrežja zanemarljiva. Deloma se kaže v ponudnikih storitve telefonije preko protokola IP, vendar tudi njihovo delovanje ne predstavlja pomembnejšega tržnega deleža. Tudi konkurenca med ponudniki širokopasovnih dostopov preko xDSL tehnologij ni razveseljiva saj je več kot 99 odstotni delež trga obvladuje podjetje Siol. Med mobilnimi operaterji sicer obstaja konkurenca, ki pa je omejena zaradi visokih koncesnin pri mobilni telefoniji tretje generacije. Zakonodaja je z zadnjim Zakonom o elektronskih komunikacijah zgledno prevzela zahteve evropskih direktiv, a po besedah mag. Janše dosedanje izvajanje zakonodaje ni ustrezno. Konkurenca ne zaživi tudi zaradi preslabega izvajanja zakonodaje in premajhne neodvisnosti Agencije za pošto in elektronske komunikacije pri ustvarjanju pogojev za konkurenco. Regulativa se bo morala odločneje spopasti tudi z novimi izzivi, kot je na primer dodelitev naslovnega prostora uporabnikom za telefonijo preko protokola IP. Anton Gorup je predstavil stanje razvoja informacijske družbe v Sloveniji in ocenil nekatere razvojne smernice. Posebej je izpostavil potrebo po mobilnem delovnem mestu v e-javni upravi. Državljanom bi bilo treba zagotovoiti kakovosten in poceni dostop do informacij in storitev javne uprave s pomočjo sodobnih informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij in kritično ocenil delovanje Ministrstva za informacijsko družbo pri razvojnih projektih v posameznih državnih organih (nekateri od teh naj bi sploh ne bili na seznamu MID-a). Med cilji za razvoj informacijske družbe, za uresničitev katerih bi se bilo treba v bodoče bolj zavzemati, je omenil vzpostavitev sistema za povečanje osveščenosti na področju razvoja informacijske družbe in pospešen razvoj sistema za delo in izobraževanje na daljavo. Ivan Grill se je osredotočil na informacijsko infrastrukturo, ki je ključnega pomena za razvoj informacijske družbe in v kateri se združujejo vse obstoječe telekomunikacijske infrastrukture (stacionarno telefonsko omrežje, mobilno omrežje, omrežje CATV, radiofuzno omrežje, itd.). Prizadevati bi si bilo treba za večjo kakovost in razvejanost informacijske infrastrukture in pri tem slediti ciljem, navedenim v akcijskem načrtu e-Europe 2005: vlaganje v razvoj in v posodobitev uporabe širokopasovne komunikacije, pospešitev digitalizacije televizije itd. Po mnenju Ivana Grilla bo morala država v prihodnje več prispevati k zvečanju kakovosti informacijske infrastrukture tako z aktivnim sodelovanjem pri iskanju tehničnih in finančnih rešitev za njen razvoj kot z vpeljevanjem širokopasovnih dostopov, pri čemer bo morala upoštevati najvišjo raven varovanja zdravja in okolja. Mag. Tomaž Simonič je predstavil izzive informacijske družbe v prihodnosti. Pri tem je poudaril da uporaba informacijske tehnologije omogoča državljanom aktivnejšo vlogo v družbi in dvig življenjskega standarda. Prehod v informacijsko družbo je pogojen s spremembami poslovnih procesov in posodobitvijo informacijskih sistemov. Za to bi bilo treba vzpostaviti ustrezno pravno okolje (normativni ukrepi za liberalizacijo trga, vzpostavitev tehničnih standardov, tekmovalnost med podjetji itd.) in določene družbene okoliščine – vladna politika bi morala vzpodbujati institucije k izvajanju ukrepov za povečanje dostopnosti državljanov do novih storitev. Po mnenju mag. Simoniča bi morale reševanje razvojnih problemov prevzeti skupine strokovnjakov, ki obvladujejo več področij in so projektno usmerjene. Kot poglavitni cilj informacijske družbe pa je izpostavil harmonizacijo vseh udeležencev, ki nastopajo v procesih vzpostavljanja in delovanja informacijske družbe. Mirko Zamernik je podal kritiko obstoječega stanja informacijske družbe oziroma ovire na poti do rešitev, zapisanih v nacionalnem programu razvoja telekomunikacij, ki je predvidel popolno liberalizacijo trga telekomunikacij. Omenil je nepotrebno ustanovitev Ministrstva z informacijsko družbo, ki je povzročila popolno politizacijo tega področja. Agencija za telekomunikacije ne opravlja svojega poslanstva, ker ščiti interese vladne politike v državnih operaterjih, kar ni v skladu s pravnim redom EU. V zvezi s privatizacijo operaterjev v večinski lasti države je Mirko Zamernik izpostavil, da odprodaja delnic ne bi smela imeti prvenstvene vloge, ampak bi morala biti podrejena razvojnim ciljem za hitri razvoj telekomunikacijskih storitev v okviru globalnega trga, kjer bi lahko slovenski operaterji odigrali vlogo strateškega povezovalca. Treba bi bilo kadrovsko in tehnološko reorganizati nacionalni operater Telekom in reorganizirati razvoj trga telekomunikacijskih storitev tako, da bi s konkurenco prisilili državne operaterje k učinkovitemu poslovanju. Na koncu je Zamernik spregovoril tudi o načinih zagotavljanja svobodne telekomunikacije brez zlorab, do katerih prihaja, a jih je nemogoče dokazati. Neodvisna mednarodna komisija bi morala preveriti nove sisteme za prestrezanje telekomunikacij, staro infrastrikturo za prestrezanje pa bi bilo treba uničiti. Le tako bi porabnikom lahko zagotovili uporabo telekomunikacij brez bojazni, da so pod nezakonitim nadzorom. Dr. Peter Verlič se je osredotočil na transportne sisteme kot eno ključnih področij pri razvoju informacijske družbe, ker nudijo vsestranske rešitve za odvijanje tekočega prometa tovora in potnikov. Ugodno vplivajo na ekonomsko učinkovitost prometnega sistema, odpravljajo prometno gnečo v mestnih središčih, izboljšujejo prometno varnost in zmanjšujejo človeku in okolju škodljive vplive prometa. S pomočjo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije so že sedaj na razpolago rešitve na področju inteligentnih transportnih sistemov, s pomočjo katerih naj bi v prihodnje regulirali prometne tokove, hkrati pa razvijali uporabnikom prijazne prometne storitve. Po mnenju dr. Verliča Slovenija še vedno nima ustrezne prometne politike, kar lahko neugodno vpliva na bodoči razvoj na tem področju. Zato je nujno, da Slovenija razvoj inteligentnih transportnih sistemov jasno opredeli v strategiji prometne politike in informacijske družbe. Nina Orel predstavnica Strokovnega sveta SDS za stike z javnostmi