Javna tribuna o slovenskem nacionalnem interesu

Predsednik Strokovnega sveta SDS Janez Janša, podpredsednik dr. Peter Jambrek, Barbara Brezigar, Aleksander Zorn, dr. Anton Jurgetz in dr. Matej Makarovič so s političnega, kulturnega, gospodarskega in sociološkega vidika osvetlili pojem nacionalnega interesa. Predsednik Strokovnega sveta SDS Janez Janša, podpredsednik dr. Peter Jambrek, Barbara Brezigar, Aleksander Zorn, dr. Anton Jurgetz in dr. Matej Makarovič so s političnega, kulturnega, gospodarskega in sociološkega vidika osvetlili pojem nacionalnega interesa.Predsednik Strokovnega sveta SDS Janez Janša je na včerajšnji javni tribuni v uvodnem govoru poudaril pomen razprave o pomenu nacionalnega interesa:”Ta je še posebej pomembna zaradi novih okoliščin, v katerih se je znašla Slovenija ob priključitvi Evropski skupnosti in zaradi pogoste uporabe, še predvsem pa zlorabe tega pojma po osamosvojitvi. Iščemo, kaj nam je skupno, govorimo o blaginji, a pozabljamo, kaj pomeni nacionalni interes v praksi.” Podpredsednik Strokovnega sveta dr. Peter Jambrek je spregovoril o nacionalnem interesu z ustavno-pravnega vidika. Nacionalni interes se je oblikoval v prelomnih trenutkih slovenske zgodovine, kot so bili oblikovanje nacionalnega programa, nastanek pisateljske ustave, plebiscit in osamosvojitev. Z priključitvijo Slovenije Evropski skupnosti je čas, da se ozremo po prehojeni poti, kritično ocenimo prednosti in slabosti in tako močnejši nastopimo v družbi drugih narodov. Dr. Jambrek je v zvezi s 5. členom Ustave RS, ki govori o tem, da mora država poskrbeti za svoj narod in za njegove pripadnike zunaj njenih meja, izpostavil odnos države do svojega naroda in do manjšin. Čeprav mora država zaščiti bolj ogrožene manjšine, je za stabilen politični sistem treba poskrbeti, da se pri tem ne postavijo pod vprašaj pravice naroda. “Pozitivna diskriminacija manjšin je pri nas prišla do te stopnje, da so Slovenci dobili občutek ogroženosti v lastni državi. Ker se je Slovenija s priključitvijo EU vrnila v podoben položaj, kot ga je imela v nekdanji Jugoslaviji, in ker je pri delovanju sedanje oblasti zaznati dediščino komunistične miselnosti, da ima nacionalni interes izvor v proletariatu, narod pa je prej moteča postavka, lahko v bodoče pričakujemo zaostrovanje nacionalnega vprašanja,” je še povedal dr. Jambrek. Barbara Brezigar je poudarila, da slovenska ustava določa Slovenijo kot demokratično republiko ter pravno in socialno državo, kar pa praksa ne potrjuje. Zgovoren dokaz za to so: neučinkovitost nadzornih mehanizmov, pomanjkanje avtoritete institucij, enormne razlike v plačah, višje vrednotenje ekonomistov kot inženirjev, pogojevanje kariere s pripadnostjo vladajoči politični opciji itd. Kot največji problem v zvezi z nacionalnim interesom je Brezigarjeva izpostavila pomanjkanje vizij. Od osamosvojitve dalje si nismo dovolj prizadevali za oblikovanje skupnih ciljev, ker nismo bili sposobni dialoga v političnih debatah. Zaradi strahu nekaterih, ki si niso želeli odprte države, je civilna družba utihnila, notranja nesoglasja pa še naprej načenjajo našo stabilnost. Za večjo samozavest državljanov, ki bo v Evropski skupnosti še posebej pomembna, je treba po mnenju Brezigarjeve načrtno gojiti skupinsko zavest in na vodilna mesta v politiki postaviti ljudi, ki so se do sedaj vedli državotvorno. Aleksander Zorn se je osredotočil na slovenski nacionalni interes v povezavi z ohranjanjem naše kulturne identitete v Evropski skupnosti. Po njegovih besedah je zmotno mišljenje, da bo slovenska kultura v novem okolju dobila status ogrožene vrste in bo zato avtomatično zaščitena. Za njen obstoj znotraj drugih kultur in za povečanje njene prepoznavnosti z razvijanjem avtohtonih kulturnih programov bo treba nameniti veliko več sredstev kot doslej. Ker se neka kultura ohranja tako, da se ogleduje v drugih kulturnih entitetah, moramo tudi Slovenci ponuditi svojo kulturo Evropi. Pri tem pa je pomembno, da razvijamo kulturo na najvišji ravni, ker lahko sicer postanemo folklorni kulturni rezervat za turiste. Slovenska kultura se ne sme stopiti z drugimi evropskimi, ampak naj jih le dopolnjuje in s tem soustvarja skupno civilizacijo evropskih držav. Dr. Anton Jurgetz je osvetlil vprašanje političnih interesov v slovenskem gospodarstvu in kot največji problem izpostavil prevelik vpliv politike na gospodarstvo preko paradržavnih institucij (pidov, skladov ipd.). Razčleniti bi bilo treba vlogo teh institucij in zaključiti privatizacijo po evropskih merilih. Prav tako ima politika prevelik vpliv na kadrovanje na odgovornih mestih v gospodarskih družbah – bolj kot znanje in izkušnje je pomembna politična pripadnost. V zvezi z investicijsko politiko bi bilo treba vlaganja v trgovsko dejavnost preusmeriti v proizvodne dejavnosti in razvoj. Treba bi bilo povečati učinkovitost delovanja javne uprave, ker povzroča prevelike stroške za gospodarstvo. Dr. Jurgetz predlaga za finančno spodbudo za gospodarstvo ustanovitev »Strukturnega sklada«, ki bi služil za podporo prestrukturiranja industrije ter reformo bančnega sistema. Posebej je izpostavil tudi zlorabo medijev s strani vladajoče stranke, ki pristransko poroča oz. celo ne poroča o delovanju opozicije, na koncu pa je poudaril tudi problem neenakomernega razvoja posameznih regij v Sloveniji, ki je posledica centralističnega vodenja vseh panog vladne politike. Dr. Matej Makarovič je pojem nacionalnega interesa opredelil s sociološkega vidika, pri čemer je opozoril na štiri pasti. Prvič, nacionalni interes ni nekaj, kar bi lahko znanstveno opredelili, ampak se oblikuje skozi javno razpravo. Drugič, večji del razprav o nacionalnem interesu se osredotoča na ekonomijo, kjer je v ospredju interes posameznika in ne družbe kot celote – nacionalni interes ne sme biti izgovor za t.i. kapitalsko ksenofobijo. Tretjič, zmožnost opredelitve nacionalnega interesa je povezana z zmožnostjo doseganja konsenza. Ker pa v Sloveniji velja, da se dominantni politični opciji lahko pridruži kdorkoli, ki ji prizna to vlogo (pri čemer je opozicija lahko le lojalna ali pa skoraj sovražna), se soglasja ne dosegajo z demokratičnim dialogom, ampak s hegemonijo ene opcije. In četrtič, pogoj za dialog, v katerem se izražajo politični in nacionalni interesi, je tudi družbena heterogenost – diferenciacija med vejami oblasti in medijska pluralnost, ki omogoča objektivno poročanje. Nina Orel predstavnica Strokovnega sveta SDS za stike z javnostmi