Javna hiša* in želja po zaporu do smrti**
četrtek, 10. 9. 2015NOVINARSKO VPRAŠANJE NATAŠE RIJAVEC BARTHA
Pozdravljeni,
v današnjih informativnih oddajah pripravljamo prispevek o finančnih preiskavi Janeza Janše.Pridobili smo uradni zaznamek pogovora na DURS z Natašo Pajenk, sicer uslužbenko banke Sparkasse, ki je bil opravljen konec maja 2013. Iz njega je razvidno, da je Pajenkova več let opravljala finančne transakcije za Janeza Janšo in njegovo soprogo, in sicer praviloma tako, da je Urška Bačovnik »pritekla« v poslovno enoto Sparkasse v Celju, kjer je bila zaposlena Pajenkova, ji izročila gotovino in položnice za plačilo različnega blaga in storitev, Pajenkova pa je potem gotovino nakazala na svoj transakcijski račun in z njega plačala položnice.
Glede na to, da gre za predsednika vaše stranke in dolgoletnega politika z velikim vplivom v državi – kako komentirate to na prvi pogled nelogično oziroma nesmiselno ravnanje? Navsezadnje bi lahko Janševa soproga vse te transakcije opravila sama – enostavno tako, da bi šla v svojo banko in tam plačala položnice, kar ji najbrž ne bi vzelo prav nič več časa, kot so ji ga vzeli obiski pri sorodnici in prijateljici v celjski enoti Sparkasse?
Ali se vam zdi v skladu s političnimi in etičnimi normami, da tako pomembna javna oseba, kot je Janez Janša, ki si ne sme dovoliti niti najmanjšega suma o tem, da poskuša prikriti izvor denarja, s katerim posluje oziroma plačuje razne obveznosti, plačuje z gotovino, ki najprej »potuje« preko transakcijskega računa ženine prijateljice in sorodnice? Ali ni šlo pri tem za poskus prikriti dejstvo, da je Janša številne storitve in blago plačeval z gotovino, za katero očitno ne more ali noče dokazati legalnega izvora, in sicer tako, da je bilo gotovinsko plačilo »skrito« v domnevno prijateljskem nakazilu s transakcijskega računa sorodnice in prijateljice Janševe žene?
Največja gotovinska transakcija v tej zadevi je bilo plačilo are 32.500 evrov za stanovanja, ki ga je Janez Janša kupil od Deje Ivanovič. Plačilo je bilo preko računa Nataše Pajenk nakazano 8. 5. 2009, se pravi v času, ko je že veljal Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Ta pa je v 37. členu izrecno prepovedoval, da bi katerikoli prodajalec blaga in storitev – pravna ali fizična oseba – sprejel plačilo v gotovini, ki presega vrednost 15 tisoč evrov (zakon velja od leta 2007, leta 2014 pa je bil ta člen spremenjen tako, da je bil dovoljeni znesek plačila v gotovini omejen na 5 tisoč evrov). Je šlo torej pri tej transakciji za zavestno izogibanje omenjenemu zakonu?
Odgovore potrebujemo danes, do 16.ure. Prispevek bomo pripravili tudi, če vaših odgovorov ne bomo prejeli.
Hvala za sodelovanje in lepo pozdravljeni,
Uredništvo TV Dnevnika
Informativni program Televizije Slovenija
ODGOVOR SDS
Spoštovani,
predsednik SDS Janez Janša je pojasnil že vse, kar je imel za pojasniti in slovenski mediji so z vsemi niansami in manipulacijami to v preteklosti tudi objavljali. Ni naključje, da je ta zgodba v dneh po odločitvi sodišča glede Patrie ponovno potegnjena iz vaših arhivov. Glede na vaše obsežno vprašanje s hkratnimi komentarji, še posebej pa glede na vaš zadnji stavek, da boste prispevek pripravili tudi v primeru, če naših odgovorov ne boste prejeli, pa je jasno, da boste objavili tak prispevek, kot ste si ga zamislili ali kot vam je bil naročen, ne glede na to, kakršen koli odgovor bi od nas prejeli. Naj le spomnimo, da če bi v finančni preiskavi našli kakšne nezakonitosti, bi v zakonitem roku gotovo bila vložena tožba. Aprila je potekel rok, do katerega bi lahko bila vložena tožba, vendar se to ni zgodilo. Sicer pa se je s to temo nekoč na POP TV že ukvarjal novinar Jure Brankovič, ki je danes na vaši televiziji in očitno se z novinarji selijo tudi novinarske zgodbe.
Kljub vsemu vam posredujemo povezavo do spletne strani, kjer so objavljeni odgovori na vprašanja, ki jih iz medijskih hiš dobivamo vsakodnevno:
http://korupcijskakomisija.strikingly.com/.
Prijazen pozdrav,
Služba za odnose z javnostmi SDS
PREPIS PRISPEVKOV NA NACIONALNI TELEVIZIJI
TV SLOVENIJA 1, 9. 9. 2015, DNEVNIK, 19.05
IVO KORES: Sicer pa potekajo zoper Janeza Janšo še drugi postopki, tudi finančna preiskava. V tem postopku naj bi tožilstvo čakalo na odločitev Ustavnega sodišča, del tega je tudi zaslišanje sestrične žene Janeza Janše Nataše Pajenk pri davčnih inšpektorjih. Naša novinarka Eugenija Carl je pridobila uradni zaznamek zaslišanja iz katerega je razvidno, da je družina Janša – Bačovnik ob pomoči Pajenkove sumljivo poslovala z večjimi gotovinskimi zneski.
EUGENIJA CARL: Uradni zaznamek davčnega urada v zaslišanju Nataše Pajenk se bere kot zbornik preživetih plačilnih postopkov. Bančnica in sestrična Janševe žene Urške neprepričljivo zatrjuje, da je kot bančnica zgolj pomagala svoji sorodnici.
URADNI ZAZNAMEK O RAZGOVORU: Urška je večkrat pritekla v banko Sparkasse v Celju, mi dala kuverto z gotovino in položnicami, jaz pa sem gotovino položila najprej na svoj transakcijski račun in izplačala plačilo.
CARL: To zveni simpatično, a ni logično. Če je imela Bačovnikova čas priteči v celjski Sparkasse in izročiti sestrični denar in položnice, bi lahko stroške poravnala tudi pri bančnem uradniku kje bližje ali z računalniškim Klikom. Pa ne, Bačovnikova sorodnici ni prinašala le kuvert z gotovino za gospodinjske položnice in odplačila obrokov Janševega kredita, enako zapleteno sta izpeljali plačilo 12.000 evrov takse za Janševo tožbo. Taki zneski so tako vsakdanji, da se ga ne spomni, je odgovoru FURS-u.
URADNI ZAZNAMEK O RAZGOVORU: Poravnala sem stroške za neko osebo, oziroma sem poravnala veliko položnico za Janeza Janšo in Urško Bačovnik. Za nas bančnike je vseeno ali je znesek plačila 50 evrov ali 12.000 evrov.
CARL: Ni bilo vseeno dacarjem. Janšo so pozvali zakaj je bil znesek plačan z računa, ki ni njegov.
URADNI ZAZNAMEK O RAZGOVORU: Ker se je mudilo zaradi izteka rokov je nakazilo izpeljala ženina sestrična, ki dela v banki. Ker gre za isto banko pri kateri imam tudi sam odprt tekoči račun sem zmotno mislil, da je bilo nakazilo izvedeno preko mojega računa.
CARL: Največji med sumljivimi gotovinskimi plačili je bilo 32.000 evrov are za nakup stanovanja.
URADNI ZAZNAMEK O RAZGOVORU: Ja Urška je prinesla 32.000 evrov v gotovini. Ta znesek je bilo nujno poravnati v tistem dnevu. Ne vem kakšen je bil razlog, da tega ni plačala Urška, bi se morala pozanimati. Verjetno zato, ker Urška takrat ni imela odprtega računa pri banki Sparkasse.
CARL: In še bolj iz trte izvit odgovor.
URADNI ZAZNAMEK O RAZGOVORU: Verjetno je bil na položnici naveden Janez Janša in plačila zanj Urška ni mogla plačati.
CARL: Če ni mogla Urška kako je Janševo položnico potem lahko plačala Pajenkova? In kako bančnica ne ve, da lahko vsak na vsaki banki plača položnico kogarkoli? Plačilo je bilo prej Pajenkove izpeljano 8. maja 2009, torej v času, ko je že veljal zakon o preprečevanju pranja denarja. Je šlo za zavestno izogibanje temu zakonu? So doma skrivali denar? Kako je Janša prišel do denarja, ki ga je soproga nosila v banko? Izvor denarja tako pristojne institucije kot javnost ostajajo brez Janševih prepričljivih pojasnil. Nam pa so z SDS-a pisno pojasnili, da če bi v finančni preiskavi našli kakšne nezakonitosti, bi bila v zakonitem roku vložena tožba.
TV SLOVENIJA 1, 9. 9. 2015, ODMEVI, 22.00
SLAVKO BOBOVNIK (voditelj): Dober večer, drage gledalke in spoštovani gledalci. Zastaranje zadeve Patria in razveljavitev obsodbe Igorja Bavčarja v zadevi Istrabenz. To sta samo dva primera, ker jo mnogi razumejo kot klofuto pravosodju. A nista edina. Vrsto let so ugled sodstvu načenjali dolgotrajni postopki, tudi kot posledica kadrovske in finančne podhranjenosti. In medtem ko so pravosodni ministri razmere skušali reševati s spremembami zakona, se je zaupanje ljudi v pravosodje zmanjševalo.
SEKU M. CONDE (novinar): Zadeva Patria, sedem let trajajoča zgodba političnih in sodnih zapletov, preobratov, presenečenj. Ob njenem zastaranju pa vnovični pozivi k prevzemu odgovornosti.
BRANKO MASLEŠA (predsednik vrhovnega sodišča): Glede tega je moje stališče nespremenjeno, odstopil ne bom, to doživljam še kot dodatne pritiske na sodstvo, ki se samo stopnjujejo. Naše sodišče je odločilo tako kot je odločilo, jaz se lahko vsako jutro mirno pogledam v ogledalo in to mi je ključno v življenju.
CONDE: Zadeva Istrabenz. Obtožnica zaradi domnevno spornega trgovanja z delnicami Istrabenza je bila vložena avgusta 2012. Tri leta pozneje pa, vrhovno sodišče ugotovi napačno uporabo materialnega prava in kršitve postopka.
VARJA HOLEC (zagovornik Kristjana Sušinskega): Namreč sodbe ne iz izreka, niti iz obrazložitve, ni razviden, niso razvidne tiste okoliščine, ki bi kazale na to, da je moja stranka imela direkten naklep, da bi prala denar.
Dr. MIRO CERAR (predsednik vlade): Vendar je pravzaprav ta neusklajenost znotraj sodnega sistema dosegla neko kritično točko, mislim da je to poseben izziv za sodstvo pa tudi za druge pravosodne institucije in vlada se bo v to seveda v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovo še bolj aktivno vključila.
CONDE: Ne samo iz domačih logov, zaušnice slovenskemu pravosodju prihajajo tudi iz tujine. Analiza podatkov Evropskega sodišča za človekove pravice naj bi našo državo uvrščala na sam vrh človekovih pravic.
ALEKSANDER KAVČIČ (SMC): Slovenija nekako evropskega sodišča za človekove pravice v zadnjih dvajsetih letih ne jemlje resno. Vedno vse upoštevamo in vse plačamo, ampak se iz tega kot kaže nič ne naučimo.
CONDE: Pravosodje je pravzaprav takšno kot je bilo pred osamosvojitvijo, pravijo v opoziciji.
VINKO GORENAK (SDS): Spremenila se je zakonodaja, sodniki so več ali manj ostali isti, razmišljanje je ostalo isto, sistem je ostal podoben in tako dalje, in zato seveda imamo tako stanje, kakršno imamo.
CONDE: Zaupanje ljudi v pravosodje pa je iz leta v leto, od procesa do procesa manj.
BOBOVNIK: Minister Goran Klemenčič, dober večer.
GORAN KLEMENČIČ (minister za pravosodje): Dober večer.
BOBOVNIK: Poglejte, merjeno iz optike tega prispevka, ki sva ga pravkar videla in slišala, je stanje v pravosodju precej drugačno kot ste rekli vi, v letu smo veliko naredili. Ali če vprašam drugače, vi ste rekli nad pravosodje ni treba z ognjem in mečem, marsikdo v tej državi je prepričan, da je nad pravosodje prav s tem.
KLEMENČIČ: Ne, z ognjem in mečem na tretjo vejo oblasti, ki je zadolžena za varstvo zakonov in ustave ni mogoče z ognjem in mečem, to se dela v revolucijah. In danes je, mislim da poslanec SDS-a Branko Grims rekel, da je treba narediti (nekaj besedila manjka) na pravosodje. Jaz bi se iz take države izselil. Jaz nisem zadovoljen s stanjem v slovenskem pravosodju, mislim pa, da se izboljšuje in sem glede tega zmerni optimist.
BOBOVNIK: Ampak poglejte, če se zdaj spet vrnem k trem najbolj znanim primerom. Janez Janša, Bine Kordež, Igor Bavčar. Prva dva celo v zaporu, pa danes nista več. tretjega smo tudi novinarji včasih naganjali v zapor, pa se zdi, da še lep čas nam ne bo. Se vam zdi samo v teh treh primerih, da ne navajam drugih, res čudno, da ljudje izgubljajo zaupanje v pravosodje.
KLEMENČIČ: Ne, absolutno se mi ne zdi.
BOBOVNIK: Ampak potem je treba marsikaj postorit.
KLEMENČIČ: Absolutno, se strinjam. Poglejte. V pravosodju so pomembne tri stvari na nek način. Učinkovitost delovanja, kvaliteta delovanja in transparentnost oziroma kvaliteta delovanja. Izvršna oblast ima vzvode, zato da se poveča učinkovitost delovanja in to smo letos in že v preteklosti se je tudi storilo. Tudi odprtost pravosodnim supervizorjem in tako naprej. Kvaliteta delovanja pa je neka stvar, ki se … Glejte, pravosodje je tanker, tanker, ki se počasi obrača. Te stvari, ki ste jih omenili, so če najbolj preprosto povem, že žanjemo to, kar smo v tranziciji sejali.
BOBOVNIK: Gospod …
KLEMENČIČ: Danes, se opravičujem, samo to, danes recimo primer Patria ne bi mogel zastarat. Mi smo ravno letos spremenili zakon, kjer smo dvignili kazni za korupcijska kazniva dejanja in jih prenesli v pristojnost okrožnega sodišča …
BOBOVNIK: Gospod Goran Klemenčič, že nekaj ministrov pred vami sem slišal govoriti reči na moč podobne temu, kar ste rekli. Vsi zaznavajo neko problematiko, nihče je ne spreminja na dovolj kakovosten način, se mi zdi. Tudi vam pravijo, da tistih 12 ali koliko zakonov že ste sprejeli, ni dovolj, da je treba storiti še nekaj drugega.
KLEMENČIČ: Absolutno je treba storiti še nekaj drugega.
BOBOVNIK: Kaj pa?
KLEMENČIČ: Absolutno je treba storiti še nekaj drugega. Letos bomo sprejeli strategijo pravosodja, na podlagi katere bomo že v letošnjem letu pomembno po mojem povečali učinkovitost pravosodja.
BOBOVNIK: Nočem biti nesramen, papir prenese vse, pravijo.
KLEMENČIČ: Papir prenese vse, zakoni nekoliko manj. Še enkrat – poglejte, vam bom povedal čisto konkretno. Zato jaz osebno resnično nimam slabe vesti. V večini teh primerov se nanašajo, večina teh primerov, ki ste jih omenili, ki so katastrofalni, če mene vprašate in so skrb vzbujajoči, se nanašajo na storitve kaznivih dejanj v času, ko nismo imeli nacionalnega preiskovalnega urada, ko nismo imeli specializiranega državnega tožilstva, ko nismo imeli posebne zakonodaje za odvzem protipravno premoženjske koristi, in zato je odgovorna politika, ki je tej državi vladala dvajset let. Jaz sicer ne maram gledat v preteklost, pa naj si bo to LDS ali dve Janševi vladi. Vendar dejstvo je, da te stvari v preteklosti niso bile urejene, zato kot sem rekel, žanjemo to, kar smo sejali …
BOBOVNIK: Gospod minister, tudi ko gre za tistih 148 primerov kratenja človekovih pravic na evropskem sodišču, se izgovarjate na neko preteklo obdobje. Res mislite, da bi bila statistika, če bi jo zdaj merili od leta 2006 pa do danes, bistveno drugačna kot je teh 148 primerov, ki nas uvršča na vrh evropskih držav …
KLEMENČIČ: Dobro. Vesel sem, da ste me to vprašali in odgovoril vam bom z besedami človeka, ki jih je izrekel za vašo televizijo in ki ima neprimerno večjo avtoriteto kot jo imam jaz. In to je profesor doktor Boštjan M. Zupančič, večletni sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je znan potem, da nikoli ne izbira besed v kritiki slovenske pravne države, in ko je bil soočen s to statistiko, je za vašo televizijo rekel, neumnost, Slovenija absolutno ni največja ali najbolj katastrofalna kršiteljica človekovih pravic. Problem je v tem, da je stranka SDS in deloma tudi mediji, da ste povzeli namesto uradne statistike Evropskega sodišča za človekove pravice statistiko neke spletne strani iz Velike Britanije. Slovenija na tem področju ima probleme, nikakor pa nima tovrstnih problemov v povezavi s sodstvom kot jih ta statistika izpolnjuje. In če zaključim, Slovenija je pred evropskim sodiščem največkrat izgubila zaradi politike, ne zaradi sodstva. Izbrisani niso stvar sodstva. Varčevalci NLB-ja niso stvar sodstva.
BOBOVNIK: Gospod Klemenčič, če ne znamo brati, kakšna pa je potem uradna statistika? Kje pa smo potem v uradni statistiki, ki jo omenjate vi?
KLEMENČIČ: V tej uradni statistiki smo, kar se tiče ključnih kršitev človekovih pravic, pravica do življenja, prepoved mučenja in tako naprej, smo tako rekoč na nekem srednjem evropskem povprečju. To meni ne zadošča. In zato smo že bistveno preden je ta statistika prišla ven, na vladi sprejeli določene ukrepe, da bi se tako koordinacija izvrševanja evropskih sodb kot izobraževanje na tem področju kot zagovorništvo pred evropskim sodiščem, primerno povečalo. Se pravi ni razloga za to, da se trkamo po prsih, ni pa razloga zato, da razglašamo izredne razmere.
BOBOVNIK: Patria. Zdaj obljubljate neko analizo vsega tega dogajanja primerov. Čemu bo pravzaprav služila? V dveh stavkih.
KLEMENČIČ: Zato, da se ta primer ne bi več ponovil. Patria je za moj okus, tako kot se je končala, katastrofalen zaključek. Dane,s mimogrede, tudi zaradi tega, kot sem prej rekel, če bi se danes zgodila, se ne bi mogla na ta način zaključit, zato ker so zastaralni roki bistveno daljši. Treba je pogledat, kdo ni opravil domače naloge, ne zato, da ni prišlo do obsodilne ali oprostilne sodbe, zato je prišlo do zastaranja. Zastaranje je tista najbolj slaba varianta za kogarkoli. In mimogrede – Patria je po odločitvi avstrijskega vrhovnega sodišča, pravnomočna odločitev vrhovnega sodišča, koruptivni posel.
BOBOVNIK: Ampak imamo še neko finsko sodbo.
KLEMENČIČ: Imamo finsko sodbo in imamo slovensko sodbo, ki se nanaša na konkretne osebe in s tem ne polemiziram. Ljudje, ki niso, ki jim kaznivo dejanje ni dokazano s pravnomočno sodbo, so nedolžni. Vendar, Slovenija ni bila v tem primeru, ki je trajal 10 let, sposobna zaključit postopka. Iz več razlogov. Tudi mogoče zaradi tega, ker je eno leto neka Interpolova depeša, za časa Janševe vlade čakala v predalu in ta čas je zastaranje teklo.
BOBOVNIK: Gospod minister, verjetno vam ni povsem tuje mnenje nekaterih državljanov ali pa kar lepega števila državljanov, ki pravijo, da so redna sodišča pod vplivom neke politične opcije, in da je ustavno sodišče pod vplivom neke druge politične opcije.
KLEMENČIČ: To ves čas poslušam in s tem se absolutno ne strinjam. Sodniki imajo svoja prepričanja, sodni sistem se ni v celoti prevetril, mislim, da danes so sodniki predvsem nesorazmerno prestrašeni, prestrašeni tega, da bi bili v javnosti izpostavljeni, da bi jih začeli napadati zaradi takih ali drugačnih odločitev predvsem s strani ene politične opcije. In mi se že dve leti pogovarjamo, upravičeno ali ne, z vidika pravosodnega sistema, neupravičeno o pravosodju izključno skozi prizmo enega primera.
BOBOVNIK: Se ni prevetril, pravite. Zdaj že lep čas poslušamo pred sodiščem, da mora kdo oditi z vrha tožilstva in pravosodja vrhovnega sodišča. Mora oditi … Bi bilo boljše?
KLEMENČIČ: Ne, jaz mislim, da bi v končni fazi v sodstvu moral marsikdo oditi. Vendar sodniki imajo trajen mandat. In tako je prav in mimo tega ne moremo. In zato je edino prav izobraževanja, ustrezen nadzor in tako naprej. Zaradi političnih razlogov in pritiskov danes pa menim, da nihče nikomur ni potrebno oditi. Danes sem tudi povedal, če bi parlament bi bil prazen, če bi morali vsi poslanci, ki so kdaj dvignili roko za zakon, ki je bil kasneje spoznan za protiustavnega, na ustavnem sodišču moral oditi, bi bil parlament prazen.
BOBOVNIK: Poglejte, gospod minister, zdaj ljudem, ki vam očitajo to, ki pravi, da bi moral kdo oditi, morda celo ne dovolite zborovati pred sodiščem, zato vam očitajo marsikaj. Zdaj bova slišala del tega.
ALEŠ PRIMC (Odbor 2014): To lahko imenujemo kršenje človekovih pravic. Gotovo ima to ravnanje ministrstva zelo močne elemente kršenja človekovih pravic, poskus preprečevanja svobode govore, poskus preprečevanja javnega zbiranja in tako naprej …
BOBOVNIK: Vaš komentar.
KLEMENČIČ: Prvič, mi sploh nismo dobili vloge odbora 2014. Včeraj, ko se je zagnala vsa ta gonja okrog naše odločitve glede dopustnosti in nedopustnosti zborovanja pred vrhovnim sodiščem, je to vlogo dala na nek način nasprotna skupina odborov, 214. Povedano zelo preprosto, mi podpiramo oziroma dopuščamo, kar je povsem normalno, vsako zborovanje in izražanje mnenj pred sodiščem, katerimkoli. Vendar, to pot je za razliko od vseh prejšnjih vlog prišlo, zaprosilo, da se demonstrira neposredno pred vrati sodišča. Ker smo mi, ministrstvo za pravosodje lastnik stavbe, v kateri domuje vrhovno sodišče in okrožno sodišče v Ljubljani, nismo mogli, to bi bilo protizakonito, dopustiti, da bi se na tem območju kršilo delovanje sodišč.
BOBOVNIK: Gospod Klemenčič, ne bodo smeli več protestirati tam, kjer so protestirali doslej …
KLEMENČIČ: Ni res …
BOBOVNIK: Ampak …
KLEMENČIČ: Ne, saj niso. Nikoli niso protestirali neposredno pred vrati.
BOBOVNIK: Lahko bodo na tistem stopnišču.
KLEMENČIČ: Seveda. Še zdaj mi ni, čisto iskreno, ali je šlo za napako, neumnost ali za provokacijo, ker nič drugače ni, kot je bilo.
BOBOVNIK: Prav. Lahko bodo torej izražali svoje mnenje na istem mestu kot so ga do zdaj …
KLEMENČIČ: Absolutno.
BOBOVNIK: prav, gospod minister. Še za eno zgodbo vas prosim, da jo poslušava skupaj, finančna preiskava proti prvaku opozicije, ki da naj bi posloval z nesorazmerno visokimi zneski. Poglejmo.
BORUT JANC (novinar): To je zapisnik zaslišanja Nataše Pajenk, sestrične Urše Bačovnik Janša na davčni upravi pred dobrima dvema letoma. Ta razkriva, kako je Pajenkova, ki je bila zaposlena na banki Sparkasse za zakonca Janša opravila več transakcij. Ali konkretno – leta 2009 je Bačovnikova na banko prinesla 32.500 evrov gotovine. Z njo je Pajenkova plačala aro za nakup stanovanja zakoncev Janša. Na vprašanje davčnih inšpektorjev glede transakcije Pajenkova pove, da je bilo nujno poravnati ta znesek v tistem dnevu in dalje, da bi se mogla pozanimati kakšen je bil razlog, da tega ni naredila Urška. Verjetno, ker Urška ni imela takrat odprtega računa pri banki Sparkasse. Konec navedli plačilo sodne takse istega leta v višini 12.000 evrov iz transakcijskega računa Pajenkove. Na vprašanje, kako so to izpeljali, Pajenkova pojasni, da so ji dali denar, položnice, ona je gotovino nakazala na svoj račun in potem to poravnala. In Janšev odgovor Dursu. Ker se je mudilo zaradi izteka rokov, je nakazilo opravila ženina sestrična, ki dela v banki. Ker gre za isto banko, pri kateri imam tudi sam odprt tekoč račun, sem zmotno mislil, da je bilo nakazilo izvedeno preko mojega računa, konec navedka. Inšpektorja so zanimale tudi transakcije oziroma nakazila izpeljana na enak način Nini Zidar Klemenčič, nakazilo na finsko-prevajalski družbi, plačila anuitet Janševega kredita pa doplačila stanovanjskih in gospodinjskih stroškov zakoncev Janša, na vprašanje Dursa, kakšno obdobje je to delala, Pajenkova na zaslišanju pove, da ne ve.
NATAŠA PAJENK: Hvala lepa, se bom zahvalila.
JANC: To je vse, kar nam je že pred časom v telefonskem pogovoru namenila Nataša Pajenk. Iz SDS-a pa danes odgovarjajo, da je Janša pojasnil že vse, kar je imel za pojasniti. In drugič, če bi v finančni preiskavi našli nezakonitosti, bi v zakonitem roku gotovo bila vložena tožba. Aprila letos, pravijo v SDS, je tožilcem zato potekel rok. Ali je res tako, odgovore specializiranega tožilstva danes nismo dočakali. Ob tem pa se hkrati odpira tudi vprašanje, ali tožilstvo morda čaka ustavno sodišče, da to presodijo v ustavnosti zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
BOBOVNIK: Ne bova o vsebini. Bi lahko od vas dobili ta odgovor, ki ga nismo dobili s tožilstva – je potekel rok?
KLEMENČIČ: To je v tem trenutku nemogoče reči, zaradi tega, kot rečeno, se čaka na odgovor ustavnega sodišča. Dejstvo je, da je, ker je zadeva pred ustavnim sodiščem, je to nek hladen tuš za tožilstvo, ne samo v primeru Janše, ampak tudi v primeru, če hočete Balkanski bojevnik. Dejstvo je tudi, da gospod Janez Janša dvema komisijama za preprečevanje korupcije, davčni upravi in pa specializiranemu državnemu tožilstvu ni pojasnil več 100.000 evrov premoženja. Zakaj tožilstvo v končni fazi ni vložilo obtožnice, ne vem, niti ne smem vedeti, kot rečeno pa, zadeva je trenutno pred ustavnim sodiščem in mi smo na ministrstvu za pravosodje po domače povedano v nizkem startu, zatorej kakršnakoli odločba že bo, da gremo potem, če bo slučajno negativna, v spremembo zakonodaje, in zadevo čim hitreje pospešimo, ne zaradi teh omenjenih gospodov, ampak zato, ker je bila Slovenija že tako ali tako zadnja država v tem delu Evrope, ki je uvedla zakonodajo za odvzem premoženja nezakonitega izvora.
BOBOVNIK: Gospod minister, samo ja ali ne mi rečite, sem vas prav razumel? Tožilci oklevajo tudi zato, ker je zadeva na ustavnem sodišču, ja?
KLEMENČIČ: Ja, verjetno.
BOBOVNIK: Hvala lepa, gospod minister.
KLEMENČIČ: Hvala lepa vam.
*Poimenovanje RTV Slovenija s strani Majde Širce v času, ko je bila ministrica za kulturo.
** Ljerka Bizilj, direktorica TV Slovenija, v intervjuju z Janezom Janšo: “Gospod Janša, takole bi rekla. Želim si, da, če ste krivi, greste v zapor. Zaradi mene tudi do smrti.”