Predsednik Vlade RS in poslanec SDS v državnem zboru Janez Janša je v današnjem govoru na zasedanju Državnega zbora RS, na katerem bodo poslanci glasovali o prihodnji vladi, poudaril, da se ob odločanju o tako pomembni stvari, kot je izvolitev vlade, kaže zaokrožena politična slika Slovenije, ki že dalj časa nastaja in ki bo v veliki meri dokončana s potrditvijo nove vlade. Pri tem je izpostavil deset točk, ki to sliko opredeljujejo: Po zadnjih državnozborskih volitvah se je po določenem času v Sloveniji ponovno vzpostavila koalicija na ideološki podlagi. Ta koalicija ima zadostno večino, imenovala je vodstvo državnega zbora, mandatarja, danes pa bo nedvomno potrjena tudi nova vlada. Če se ozremo kakšno leto nazaj, vidimo, da se je pravzaprav ta ista koalicija, ki danes predlaga in potrjuje vlado, oblikovala že lani ob volitvah Predsednika Republike Slovenije. Iste stranke so podprle kandidata, ki je bil tudi izvoljen in je danes predsednik Republike Slovenije. Tudi na tem mestu imamo nekoga, ki je bil izvoljen z isto politično oz. ideološko podporo. Z današnjo izvolitvijo vlade, če bo potrjen tudi kandidat za ministra za pravosodje (ker gre za glasovanje o paketu, se bo to zagotovo zgodilo), bo ta koalicija obvladovala tudi sodno vejo oblasti. Ta kandidat ima namreč moč, da kar po elektronski pošti narekuje sodniškemu društvu, v katerem so praktično vsi sodniki v Sloveniji, kako naj ravnajo in katere sodne postopke naj bojkotirajo. Gre za izjemno sporno ravnanje in obžalujemo, da mandatar oziroma predsednik vlade tega kandidata ni umaknil z liste. To predstavlja velik madež na njegovem celotnem predlogu vladne ekipe. Ista politična opcija je na zadnjih lokalnih volitvah dobila – z absolutno večino – tudi absolutno oblast v glavnem mestu. Ljubljana v Sloveniji, ki je še vedno bistveno preveč centralizirana, predstavlja več kot četrtino politične, ekonomske in finančne moči. Po lanskih volitvah v državni svet se je tudi tam oblikovala večina iz iste politične opcije, ki danes imenuje vlado in za predsednika izvolila funkcionarja Liberalne demokracije oz. ene od koalicijskih strank. Tudi glasovanje v tem organu kaže, da bo imela sedanja vladna večina absolutno večino in podporo tudi v tem nadzornem telesu Republike Slovenije. Velika večina medijev v Sloveniji je pred volitvami odkrito in agresivno podpirala stranke, ki danes sestavljajo koalicijo in predlagajo vlado. Lastniško so večinoma v rokah lastnikov kapitala, ki imajo ali pa so imeli članske izkaznice strank, ki sestavljajo novo vlado. Veliko sindikalnih funkcionarjev, se pravi predstavnikov ene od strani v socialnem dialogu, je kandidiralo na listah strank nove vladne koalicije. Hkrati so funkcionarji istih strank tudi vodilni ljudje v obrtni in gospodarski zbornici. Se pravi, v združenjih, ki so drugi partner v socialnem dialogu. Če pogledamo po institucijah t. i. imenovane organizirane civilne družbe, vidimo, da 20 % ali več organizacij civilne družbe, vključno z univerzami, olimpijskim komitejem in zvezo upokojencev, vodijo bivši poslanci, ministri ali drugi visoki funkcionarji strank nove vladne koalicije. Od tod izhajata tudi motiv in zahteva iz koalicijske pogodbe, naj t. i. civilna družba, organizirana civilna družba, sestavlja programski svet Radiotelevizije Slovenija. Na seznamu stotih najbogatejših Slovencev, ki je bil objavljen pred nekaj meseci, ne najdete nikogar iz vrst strank, ki bodo v naslednjem mandatu v opoziciji, hkrati pa je na njem veliko ljudi iz vrst strank nove koalicije, čeprav se razglašajo za predstavnike levice in zaščitnike socialnih pravic.
Teh deset točk po besedah Janše kaže na politično sliko, ki je nenavadna in nenavadno podobna tisti izpred časa prvih svobodnih volitev leta 1990. »Razlika je seveda v obstoju dovoljene opozicije in v dejstvu, da imajo institucije države danes potrebno formalno legitimnost, ker se oblikujejo po demokratičnem postopku,« je še poudaril Janša in dodal, da je danes Slovenija članica Evropske unije, zveze Nato, Sveta Evrope in večine drugih demokratičnih mednarodnih institucij.
»Kljub temu pa pogled na to sliko kaže, da gre vseeno za neko izjemno veliko, pravzaprav absolutno koncentracijo oblasti ene politične opcije. Za zdravje družbe je slaba tolažba, da absolutna oblast terja tudi absolutno odgovornost, o čemer je pred volitvami veliko govoril sedaj že predsednik nove vlade gospod Borut Pahor. Danes te besede skoraj ni bilo slišati, kljub temu pa to, kar je bilo danes z njegove strani povedano za to govornico, večinoma zasluži podporo. Gospod Pahor je dejal, da potrebujemo drug drugega in da moramo strniti svoje vrste. To je trditev, ki bi jo zagotovo vsi podpisali v tej situaciji,« je dejal Janša.
Pri tem je nadaljeval, da bi trditev novega predsednika vlade Pahorja »zvenela bistveno bolje, če ne bi pol ure pred tem, ko je bila ta stavek izrečen, dobil dopisa predsednika republike, ki je bil prav tako izvoljen za podporo tej isti opciji, v katerem zavrača imenovanje številnih dobrih kandidatov za veleposlanike. Dva od teh sta v prvi polovici tega leta vodila Svet Evropske unije. To je precej bolj zahtevna in odgovorna funkcija, kot biti samo minister ali tudi večinoma predsednik države.« Predsednik vlade Janša je ob tem še dejal: »Tu se mi zdi, da eno govorimo, drugo delamo in da mečemo skozi okno znanje, ki je bilo mukoma pridobljeno v času precej velikega izziva za Slovenijo. Lahko je strniti vrste enako mislečih, vendar pa v Sloveniji ne živimo samo enako misleči. Smo različni, tako kot v vseh drugih demokratičnih državah, in ambicija bi morala biti, da združujemo znanje in izkušnje vseh.«
