Janša: V Sloveniji smo priča družbenemu zastoju

»V slovenske ustavne temelje je potrebno vgraditi rešitve, ki so potrebne zato, ker sta se spremenila svet in Slovenija«, je na okrogli mizi z naslovom »Ali Slovenija potrebuje ustavne spremembe?«, ki je potekala v Ljubljani v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dejal predsednik SDS Janez Janša. Kot je uvodoma poudaril, smo v Sloveniji priča družbenemu zastoju, zato je treba bolj dodelati temelje, ki smo jih živeli zadnjih 20 let in v nove ustavne temelje vključiti rešitve, ki bodo odpravile blokado družbenega razvoja. Tej smo priča že dolgo časa, zadnje čase pa se še ostreje nakazuje. Janša je dejal, da je bilo njegovih deset predlogov za spremembo slovenske ustave v javnosti že dovolj celovito predstavljeno, zato se je v svojem govoru osredotočil predvsem na razloge, ki terjajo spremembe ustave.

Kot je dejal, so pomembni predvsem trije razlogi in sicer nerazčiščena slovenska preteklost, slabo delovanje sodne veje oblasti in stanje, ko lahko del državljanov z ravnanji, ki so evidentno sporna, niso pa nezakonita, pridobi privilegirane pozicije v družbi. Izpostavil je, da se o nekaterih pomembnih stvareh še prepiramo in ni potrebnega soglasja, ko gre za našo preteklost. »Če neka družba zločina – ne glede na to, kdo ga je storil – ne prepozna kot zločina, potem ima ta družba probleme, « je opozoril in dodal, da se tujci čudijo, kako lahko poimenujemo ulico v glavnem mestu po človeku, »ki je zagotovo odgovoren za smrt deset tisočev in ki ni niti en dan svoje oblasti vladal z demokratičnimi volitvami«. Tega temeljnega vprašanja po njegovem mnenju sicer ni mogoče odpreti z enim členom ustave, lahko pa razprava o ustavi razčisti tudi te stvari.

Glede drugega pomembnega razloga, da je Slovenija v družbenem zastoju, je omenil slabo delovanje sodne veje oblasti, pri čemer je izpostavil problem sodnih zaostankov in sojenja v razumnem roku. Opozoril je še, da od primera Grubelič dalje »ne poznamo primera neke večje gospodarske korupcije ali gospodarskega kriminala, ki bi dobil sodni epilog«. Kar se tiče tretjega razloga, je predsednik SDS dejal, da se je razprava o spornih, a zakonitih ravnanjih začela z besedami nekdanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar, da »vsaka velika svinjarija še ni kaznivo dejanje«.

Kot je še poudaril, se je leta in leta ustvarjal sistem, ki je omogočal netransparentno lastninjenje prek t. i. poštnih nabiralnikov, vendar se je v mandatu vlade 2004 – 2008 ta »niša« zaprla, predvsem zaradi delovanja Urada za varstvo konkurence in Agencije za trg vrednostnih papirjev. »Verjetno pa še obstajajo ‘luknje’, ki so se namenoma ustvarjale«, je dejal Janša. Vprašal se je tudi, kako je lahko zakonito in mogoče, da imaš v nekem podjetju delež v vrednosti 2500 evrov in na podlagi tega deleža plačuješ davke, hkrati pa je to podjetje prek drugih podjetij lastnik milijonskega premoženja. »To je skregano z ekonomsko in pravno logiko,« je poudaril predsednik SDS.

V nadaljevanju je še izpostavil, da je bilo glavno vodilo ob pisanju slovenske ustave želja po osamosvojitvi, ni pa bilo zavesti in razprave o tem, kakšna bo Slovenija v prihodnosti. Po njegovih besedah so naredili pisci ustave zgodovinsko delo, brez katerega ne bi bilo osamosvojitve, vendar pa sta se od takrat svet in Slovenija spremenila, kar je treba upoštevati. Svoj nagovor je zaključil z besedami, da je potrebno ustavo spremeniti, in sicer tako, da se obstoječe ustavne temelje dogradi z novimi, v katere pa je treba vključiti rešitve, ki bodo odpravile blokade družbenega razvoja.

V nadaljevanju so v razpravi sodelovali tudi dr. Dean Komel, mag. Bernard Brščič, dr. Jurij Toplak in mag. Matej Avbelj, povezoval pa jo je dr. Mihael Brejc.

Dr. Komel s Filozofske fakultete v Ljubljani, je poudaril, da je Slovenija v zadnjih dvajsetih letih naredila velikanski napredek od tako rekoč nepriznane države do države, ki je predsedovala EU in ki je našla svoj položaj v globalnem svetu. Meni, da svojega bivanja ne moremo več utemeljevati le na pravici do samoodločbe, ampak poiskati svoje temelje v perspektivi evropske države, kakršna Slovenija danes je. Trenutne družbene razmere so po njegovi oceni izziv za pravno stroko, da ponovno razmisli o spremembah ustave in naredi korak naprej.

Povezava med slovensko in tujimi ustavnimi praksami je bila rdeča nit razprave dr. Toplaka s Pravne fakultete v Mariboru, ki je v razpravi na kratko orisal pravno-teoretske argumente za in proti spreminjanju ustave. Po njegovem mnenju se ustava dejansko spreminja vsak dan, saj se spreminja vsebina ustavnih določb, ki jim ustavno sodišče da novo vsebino. Dr. Toplak v tem vidi priložnost za ustavno sodišče, ki se mora prilagajati razvoju, za primer pa je navedel ustavno prakso ZDA. Kot je še poudaril, so pomembne predvsem tiste spremembe ustave, ki bodo povečale politično odgovornost in spoštovanje človekovih pravic, zavzel pa se je, da do sprememb ustave pride ob odprti razpravi.

Za mag. Brščiča z Ekonomske fakultete v Ljubljani, je pobuda za spremembo ustave dokaz, da je v Sloveniji nekaj narobe in da se je Slovenija znašla v zastoju na več področjih, in sicer lahko govorimo o gospodarski krizi, moralni krizi, pravni krizi in politični krizi. Slovenija je po njegovem mnenju ekonomski pacient Evrope, saj so od nas slabše le baltske države. Za tako stanje pa so kriva tudi ustavna določila, ki kažejo na strukturne praznine, zaradi katerih svobodno tržno gospodarstvo ni vzpostavljeno. Mag. Brščič je tudi prepričan, da Slovenija ni pravna država, saj sodstvo ni neodvisno, ampak smo priča kontinuiteti sodstva, ki je imelo v totalitarnem sistemu povsem drugačno vlogo.

Mag. Avbelj z Evropske pravne fakultete v Novi Gorici, si je kot izhodišče za svojo razpravo postavil dve vprašanji: ali so ustave spremembe potrebne in kako naj do njih pride. Zdajšnja slovenska ustava po njegovih besedah vsebuje tri narativne elemente: osamosvojitev, prelom s totalitarnim režimom in željo po vrnitvi v evropski prostor. Sedaj pa potrebujemo nov zagon kot politična skupnost in zato so ustavne spremembe potrebne. Po njegovem mnenju mora biti generator sprememb civilna družba, kajti ustava pripada vsem nam. Kot je dejal, nihče ne more imeti monopola nad ustavo, potreben je splošen in vsebinski diskurz, ki mora biti opravljen, še preden je opravljena razprava v parlamentu. Na koncu je še izpostavil, da ustavne spremembe postajajo vprašanje političnega in ustavnega prestiža in da se preveč ukvarjamo z vprašanjem, kdo predlaga spremembe, namesto da bi se posvetili vsebini predlogov.

V razpravi, ki je sledila, so si bili udeleženci razprave enotni, da je potrebno nadaljevati z razpravo o spremembah ustave. Eden od piscev slovenske ustave dr. Tone Jerovšek je izpostavil, da je potrebna sprememba ustave zaradi neustavne in moralne izprijenosti pri njenem izvajanju. Kot je dejal, slovenska ustava nima nobene podstati, saj je poudarjena zgolj pravica do samoodločbe in narodna samobitnost, kar je bilo najbolj pomembno v trenutku, v katerem je nastajala slovenska ustava, sedaj pa je potrebno opredeliti tudi moralno podstat. Z njim se je strinjal tudi dr. Lovro Šturm, ki je poudaril, da smo potem, ko smo si priborili samostojnost, obstali na mestu, zdaj pa imamo odgovornost, da vzamemo usodo v svoje roke.

Inštitut dr. Jožeta Pučnika bo z razpravami o spremembah slovenske ustave nadaljeval jeseni.