Slovensko predsedovanje Svetu EU si vsekakor zasluži obeležje ali trajen spomin v obliki razstave, je danes ob odprtju razstave Predsedovanje Slovenije Svetu EU v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani poudaril predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša. “Za to, kar je Slovenija naredila v času vodenja unije, ni treba nikomur med nami zardevati,” je menil. Ob tem je opozoril, da se je projekt predsedovanja začel v okoliščinah, ki niso bile najboljše. “Pri izvedbi tega projekta je bilo manj enotnosti doma, kot smo si je želeli ali kot smo je doživeli ob nekaterih drugih zgodovinskih obdobjih, neka skupina ljudi iz te države pa je jeseni lani poslala po Evropi sporočilo, da bo predsedovanje Slovenije EU predstavljalo nevarnost za EU; s tem smo se nekako spopadli in morda vložili še dodatne napore v to, da je bilo predsedovanje dejansko uspešno,” je pojasnil. “Mislim, da je bilo uspešno,” je dodal.”Slovenija ni predstavljala nevarnosti za EU v času predsedovanja, vsi odzivi, ki smo jih dobili, so bili pozitivni, tudi iz tistih krogov, kjer zelo težko včasih slišiš kakšno pohvalo,” je pojasnil Janša. Kot je dodal, danes tudi doma ni resnih kritik slovenskega vodenja unije.”Vendar pa tisti, ki so poslali to sporočilo po svetu in Evropi, ob tem niso rekli ničesar, nihče se ni opravičil, nihče ni pospravil pred svojim pragom,” je izpostavil premier. “Nasprotno: danes smo priča naporom, da se težko prigarano kredibilnost in ugled Slovenije, tudi na podlagi dobrega vodenja EU, izniči z lažnimi obtožbami, posredovanjem teh obtožb v tujino in lansiranjem teh obtožb preko tujih medijskih hiš. Gre za iste kroge in očitno se bo to nadaljevalo tudi v prihodnje, dokler slovenska javnost ne bo enotno reagirala na takšno ravnanje,” je še dejal.
Danes odprta razstava po besedah premiera Janše zelo dobro odraža dogajanje v času predsedovanja. Vodja projekta razstave Irena Uršič je ob odprtju razstave dejala, da je Slovenija s predsedovanjem odigrala mednarodno vlogo, kakršne v svoji zgodovini še ni imela. “Ta vloga Slovenije ter programska, kadrovska, komunikacijska, logistična, promocijska in proračunska razsežnost polletnega slovenskega predsedovanja Svetu EU in dejstvo, da je bil ta projekt eden najkompleksnejših nacionalnih projektov v demokratični Sloveniji, so botrovali muzeološki predstavitvi,” je pojasnila.
V okviru razstave je po besedah Uršičeve na ogled raznovrstno gradivo, večinoma podarjeno Muzeju novejše zgodovine Slovenije: informativno promocijsko gradivo, promocijska in protokolarna darila, osnovna in protokolarna gradiva, gradiva, ki so jih pripravljala posamezna ministrstva, elementi prostorskega označevanja podobe slovenskega predsedovanja in fotografski utrinki.
Ali slikoviteje: od sedežne garniture izpred predsedniške sobe v palači Sveta EU Justus Lipsius v Bruslju, kravat s simbolom slovenskega predsedovanja, akreditacij oziroma priponk s črnim panterjem, ki so jih med drugim nosili premieri držav članic, do diatonične harmonike, na katero so igrali ob kulturnih dogodkih, ki jih je pripravljalo ministrstvo za obrambo, in priložnostnega zlatnika.
Razstava bo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije na ogled od 4. septembra do 20. oktobra, v prihodnjem letu pa naj bi zbirko predstavili v novih oglednih depojih muzeja v prostorih nekdanje vojašnice v Pivki.
(STA)
